Dva leva / Vlado Miheljak: Farizejstvo NSi

»Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina.« (Lk 12,1) »Lažnive ustnice so Gospodu gnusoba.« (Prg 12,22) »Ne pričaj lažno zoper svojega bližnjega!« (2 Mz 20,16)

— Mesta v Bibliji, ki se neposredno nanašajo na grešnost in sprevrženost NSi 

NSi, se pravi slovenski krščanski demokrati, poznajo božje zapovedi. Zato dobro vedo, da so namerno izkrivljanje, zavestno laganje, zavajanje, obrekovanje, krivo pričevanje, ki poseže v dobro ime in ugled drugega človeka, greh. A to ni samo etični problem, ampak ima tudi pravne implikacije. Če torej vedo, zakaj to vseeno počno? Slej ko prej zato, ker krasi izpostavljene krščanske demokrate nesmrtna grešna natura, ki jim ni bila kot izvirni greh položena v zibko, ampak so jo zavestno in potrpežljivo gradili. Se spomnite, prav nedavno, 27. 8. 2026, (Mladina je o tem pisala 4. 9. 2026) je v oddaji Omizje TVS Janez Žakelj, vodja poslanske skupine NSi, komentiral kratek uvodni prispevek o pobudnikih referenduma o Politični policiji ob formalni predaji pobude v DZ, rekoč: »Prva stvar, ki sem jo opazil, ko ste imeli ta film, da so tisti ljudje, ki so govorili o politični policiji, v prejšnjem sistemu nekateri aktivno sodelovali z dejansko politično policijo.« Seveda ni povedal, kdo naj bi to bil, voditelj pa ga žal ni vprašal. A tudi na naknadno poizvedovanje Mladine se ni odzval. Očitno je zavestno laganje in krivo obdolževanje vzel kot poslanski privilegij. Ob tem se poraja vprašanje, kaj bogaboječi krščanski demokrat Žakelj reče, ko s svojimi otroki zvečer pomoli in jih pred spanjem prekriža. Morda: »Veste, vaš oče ima zahtevno službo. Mora lagati, krivo pričati, obrekovati in sploh grešiti. Zato ga, ko boste nekoč prišli v nebesa, tam žal ne boste našli.« Morda pa je predpostavka o bogaboječnosti naivna. Kaj pa, če krščanski demokrati svojega boga prezirajo in ga poskušajo nategniti, kot nategujejo vse okrog sebe? Prav zato je treba vztrajati in izkoristiti vsako priložnost, da na to krščanskodemokratsko sprijenost in licemerje opozorimo. Še zlasti, ker imajo tisti, na katere lahkotno kaže Žakelj, dobro ime kot edino valuto. V nasprotju s politiki, ki imajo za seboj stranko, ki pokrije vsako njihovo barabijo in – kako perverzno! – poslansko oziroma politično imuniteto. In prav zato je težko razumeti