Teden / Politični obračun s tožilstvom

Ko to berete, je državni zbor najverjetneje že potrdil tako imenovani zakon o Skoku (seja je bila v četrtek). Gotovo največji in najusodnejši poseg v tožilstvo v zadnjih desetletjih je bil napisan v tajnosti, brez sodelovanja strokovne in splošne javnosti. Glavna vsebinska novost, ki naj bi po mnenju predlagateljev prinesla učinkovitejše preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj, uvedba tožilske preiskave, je bila črtana. Za zdaj torej zakon o Skoku prinaša zgolj neposredno politizacijo tožilstva s strogo političnim imenovanjem tožilcev. Ob potrjevanju zakona pa so se razblinili tudi vsi dvomi – gre zgolj za začetek velikega obračuna Janeza Janše s pravosodjem.

Ko je Janša tretjič vodil vlado, je izrazil nezadovoljstvo s tem, da vlada nima pristojnosti imenovati tožilce po lastni presoji, ampak mora pri tem upoštevati strokovni organ – državnotožilski svet. V nos sta mu šla kandidata za evropska javna tožilca, ker sta v svoji karieri vsak po enkrat odločila drugače, kot si je želel. Tedaj je dejal, da »vlada po ustavi ni poštar«. Njegove besede je ob predstavitvi zakona o Skoku julija letos ponovil sedanji pravosodni minister Mihael Zupančič: »Vloga ministra se malo spremeni, in sicer ni več pismonoša.« Po novem lahko minister predlaga, vlada pa imenuje slehernega tožilca, ne da bi se ozirala na kakršnokoli strokovno presojo.

To spreminja ustroj tožilstva, kot smo ga poznali doslej in kot ga pozna vsa Evropa. Po novem ne bomo več imeli tožilcev, ki se morajo ozirati na zakon in ustavo, ampak tožilce, ki služijo eni politični opciji (ali stranki), in tožilce, ki služijo drugi. Kot recimo v ZDA.

Med nujnim postopkom je iz zakona torej izpadel ustavno sporni dvotirni sistem obravnave obdolžencev. Predvideno je bilo, da bodo storilci korupcijskih kaznivih dejanj po novem obravnavani po tožilski preiskavi brez varovalk, ki jih v sodni preiskavi vzdržuje preiskovalni sodnik. Vsi drugi obdolženci naj bi še naprej uživali pravice veljavnega sistema s sodno preiskavo. To neenako obravnavo bi ustavno sodišče težko spregledalo, zato je bila črtana iz zakona.

Namesto tega je minister Zupančič napovedal prav tako hitro (in verjetno prav tako tajno) oblikovanje povsem novega zakona o kazenskem postopku, kar do zdaj ni uspelo nobeni vladi. Tako naj bi bila v celoti odpravljena sodna preiskava, namesto preiskovalnih sodnikov pa naj bi preiskavo vodili kar sami tožilci – to namreč minister ponuja kot čudežno rešitev za sicer dejansko precejšnjo neučinkovitost pravosodja.

Katere druge dele pravosodja lahko prav tako skrbijo s politiko spodbujene spremembe, ni povsem jasno. Nedvomno pa se je ta proces neustavljivo začel, poti nazaj ni in najverjetneje ne bo prizaneseno nikomur. Ko je v petek razprava o zakonu o Skoku tekla v parlamentarnem odboru, je njegov predsednik, poslanec SDS Andrej Poglajen, najvišjim predstavnikom pravosodja, ki so tam predstavljali svoje pomisleke, odkrito zažugal: »Ne nazadnje so poslanke in poslanci tisti, ki smo vas mnoge izvolili v vaše funkcije.« Janša pa je dan za tem na družbenem omrežju X zapisal: »Beseda leta 2027 bo reforma pravosodja.« Besedna zveza »reforma pravosodja« ima jasen pomen, ki ga je pridobila v letih političnih obračunov s pravosodjem v tako imenovanih višegrajskih državah, predvsem na Poljskem in Madžarskem. Tam so šli tako daleč, da je desne oblasti, ki so te obračune izvajale, z zadrževanjem evropskih sredstev (z malo uspeha) skušala disciplinirati celo evropska komisija.