Teden / Po afterju

Na hrvaškem otoku Korčula je od 18. do 20. septembra potekala osma izvedba politično-kulturnega festivala Korčula after Party (KaP), ki je bil tudi letos zamišljen kot prostor pogovorov o politični prihodnosti regije in Evrope. Govorci, ki so se zvrstili v tamkajšnjem letnem kinu, so med drugim razpravljali o vzponu skrajne desnice, zgodovinskem revizionizmu, položaju evropske levice, socialni državi ter političnih razmerah v Srbiji in širši regiji. Za del tamkajšnjega konservativnega okolja festival bržkone velja za provokativnega: odkrito je antifašističen ter kritičen do nacionalizma, zgodovinskega revizionizma in kapitalizma. A letos je politična temperatura na otoku dodatno narasla zaradi poškodovanja murala, posvečenega Jean-Michelu Nicolieru.

Kaj se je zgodilo? Neznani storilec je poškodoval mural, posvečen vukovarskemu branitelju, pri čemer je bil, kot je poročala Slobodna Dalmacija, poškodovan del z oznako HOS (Hrvatske obrambene snage), prostovoljnih enot, ki jih je leta 1991 organizirala desničarska Hrvaška stranka prava, in ustaškim pozdravom Za dom spremni (Za dom pripravljeni). Na dogodek sta se kmalu ostro odzvali tamkajšnji veteranski združenji. Vandalizem sta povezali z dogajanjem na festivalu in ga označili za »neposredno posledico« večurnega »ideološkega hujskanja«, ki naj bi bilo usmerjeno proti hrvaškim kulturnim, verskim in nacionalnim vrednotam.

Kot je pojasnil zgodovinar in pobudnik festivala Dragan Markovina, naj bi bil KaP že dve leti izpostavljen podobnim napadom različnih veteranskih združenj, ki jim je s pritiski in mlačnim odzivom lokalnih oblasti najprej uspelo preprečiti prihod črnogorskega ženskega pevskega zbora na praznovanje 80. obletnice osvoboditve Korčule izpod fašizma, po njegovih besedah »izključno zato, ker prihajajo iz Črne gore«, lani pa naj bi bila poskušala preprečiti kar izvedbo festivala v celoti. »To jim ni uspelo,« je dodal sogovornik, »so pa skušali vnesti nemir med ljudi in občinstvo, ko je skupina mladih nad odrom obesila imbecilno sporočilo: ’Korčula je hrvaška, nikoli partizanska.’« Nazadnje naj bi bili tudi letos povzročili »histerijo z lažnimi obtožbami«, da so organizatorji in udeleženci prireditve »nekakšni privrženci velikosrbske ideologije«. Nato pa je, kot pravi Markovina, nastala pravzaprav kafkovska situacija. »Pol mesta nas skupaj s temi veteranskimi združenji obtožuje, da smo poškodovali ustaški napis na muralu.« To je po njegovih besedah že privedlo do zahteve mestne HDZ, da se festival v prihodnje prepove. »Gre torej za cilj, ki ga je vladajoča stranka zdaj končno jasno izrekla in pri katerem niti ne skriva več, kakšno Hrvaško in Korčulo si želi,« je povedal Markovina. »To je totalitarna država enoumja, ki temelji na laži in nasilju nad drugače mislečimi.« »Pri vsem tem pa je najbolj žalostno, da KaP resnično živi kot del skupnosti, ki ga vzdržuje, obiskuje in mu organizacijsko pomaga,« je še dodal. »Tudi to je eden od razlogov za bes desnice.«