V središču / Bosanci ven, »Indijci« noter

Vlada bo v kratkem zakonodajo, ki ureja pravice tujih delavcev, tako zaostrila, da bodo tu živeče tujske družine primorane oditi, z njimi pa bodo večinoma odšli tudi tuji delavci. Se bo glede na to, da je v Sloveniji vsak šesti delavec tujec, življenje zaradi tega ustavilo? Zakaj (vsaj) delodajalci ne protestirajo? Morda zato ne, ker bo vlada v ozadju te odločitve omogočila hkratno zamenjavo sedanjih tradicionalnih tujih delavcev, ki prihajajo večinoma z Balkana (predvsem iz BiH, Srbije in Severne Makedonije), s tistimi iz jugovzhodne Azije (recimo iz Indije, Bangladeša, s Filipinov in iz Nepala). Da gre za dobro premišljeno in usklajeno delovanje vlade in njenih ministrov, ki bo omogočilo »veliko zamenjavo« tuje delovne sile, na ministrstvu za gospodarstvo in delo niti ne skrivajo res zavzeto.

Leto po tem, ko bo v državnem zboru dokončno potrjen zakon o tujcih, bo začel veljati nov, enkrat višji finančni cenzus za podaljšanje dovoljenja za bivanje za delavce in tudi morebitne družinske člane. Ob številnih drugih otežitvah položaja tujih delavcev bo predvsem ta pogoj pomenil, da družinski člani večine tujih delavcev ne bodo mogli podaljšati dovoljenja za prebivanje v Sloveniji in bodo morali oditi. Zaradi tega bodo odhajali tudi tuji delavci. Nemalo celo tistih, ki družine sploh nimajo, saj bodo po novem morali prikazati, da za plačilo dobivajo vsaj minimalno plačo, čeprav je dejansko ne. Glede na to, da bo zakon gotovo potrjen še letos, se bo večji osip tuje delovne sile začel konec prihodnjega leta. A dejansko ni treba, da to delodajalce pretirano skrbi, saj v ozadju tečejo vse potrebne aktivnosti, da bo tradicionalno delovno silo mogoče (pravočasno) nadomestiti z novo, azijsko.

Delavci iz držav nekdanje Jugoslavije imajo skladno z meddržavnimi sporazumi deloma urejen delovnopravni položaj, delavci iz Azije pa so povsem prepuščeni trgu.

Ko je v začetku meseca minister za gospodarstvo in delo Anže Logar na tiskovni konferenci predstavljal prednostne naloge, je pred mikrofon stopil tudi njegov državni sekretar Štefan Kušar in predstavil dejavnosti ministrstva na področju dela. Pojasnil je, da z ministrstvom za notranje zadeve in z javno upravo sodeluje pri pripravi novele zakona o tujcih, in dejal, da sočasno pripravlja »poenostavitve postopkov zaposlovanja tujih delavcev, povečanja mobilnosti delovne sile«, pa tudi »spremembe na področju agencijskega zaposlovanja tujcev«.

Ministrstvo je pretekli petek objavilo predlog sprememb zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, v katerem je tudi ta, na prvi pogled nepomembna določba: »V 7. členu se peti odstavek črta«. Ta peti odstavek sedmega člena že vse od sprejetja zakona pred več kot desetletjem določa, da kadrovske agencije, torej posredniki delovne sile, ne smejo zaposliti tujca in ga potem ponujati naprej kot blago. To lahko storijo samo z delavci, ki že imajo enotno dovoljenje za bivanje in delo in načeloma lahko sami odločajo o izbiri dela in delodajalca in lahko tudi prosto izbirajo, ali bodo zaposleni pri agenciji ali raje pri (pravem) delodajalcu.

V obrazložitvi piše takole: »Predlaga se, da se zaposlovanje v t. i. agencijah v celoti sprosti. Cilj sprostitve zaposlovanja agencijskih delavcev je zagotavljanje enakopravnega položaja delodajalcev na trgu dela ne glede na registrirano dejavnost.« Uradni razlog je torej, da se odpravlja diskriminacija kadrovskih agencij v primerjavi z drugimi delodajalci, in to čeprav agencije sploh niso delodajalci v pravem pomenu besede, ampak iskalci in posredniki delovne sile. Ko se je Hrvaška pred leti odločila za pospešen uvoz delovne sile iz jugovzhodne Azije, je tam delovalo manj kot 200 kadrovskih agencij in le manjšina se je ukvarjala predvsem z uvozom delovne sile. Danes jih pri sosedih deluje 652, ki se ukvarjajo s to storitvijo – večina pa hkrati tudi z zaposlovanjem delavcev in posredovanjem teh dejanskim delodajalcem.

Tovrstne (slovenske) agencije bodo z delavci iz jugovzhodne Azije torej nadomestile odhajajočo tradicionalno tujo delovno silo z Balkana. In to že nekoliko na zalogo, v obdobju prihodnjega leta in s tem, še preden bodo delavci z Balkana začeli odhajati v večjem številu. Zdaj sicer v Sloveniji deluje okoli 130 kadrovskih agencij. Ko se bo njihovo število podvojilo oziroma potrojilo, bo pritok te delovne sile naraščal še precej hitreje kot doslej. Tujih delavcev iz štirih azijskih držav – Indije, Bangladeša, Nepala in Filipinov – pred petimi leti ni bilo niti za vzorec. Samo v zadnjih dveh letih pa se je njihovo število podvojilo s 4500 leta 2024 na današnjih 9000. Če vemo, da v Sloveniji skupaj dela 150 tisoč tujih delavcev (in število raste), potem je jasno, da je to šele začetek »velike zamenjave«.

Goran Lukič iz Delavske svetovalnice poudarja, da sta »sovraštvo do tujcev kot ideologija na eni strani in dobrodošlica nekim tujcem na drugi dve plati iste zgodbe. Na eni strani desna politika z omejevanjem pravic tujim delavcem kaže svoji volilni bazi, da razume njene strahove, na drugi pa deregulira prihod nove tuje delovne sile.« Dodaja, da se bo z zaposlovanjem tujcev pri agencijah, ki jih bodo ponujale naprej v najem delodajalcem, eksponentno povečalo število kršitev delovnopravne zakonodaje. Končna posledica tega pa bo po njegovem mnenju, da »ne bomo več mogli govoriti o izkoriščanju delavcev kot o osamljenih primerih, ki so bolj izjema od sicer dobrodušnih in poštenih delodajalcev. Ampak bodo te zlorabe in kršitve temeljnih pravic delavcev rasle eksponentno in bodo v bistvu postale del sistema, saj inšpekcijske službe in organi pregona že zdaj tega niso sposobni sproti sankcionirati. To pomeni, da recimo primeri, kot sta Marinblu in Kmetija Bobnar, ne bodo več izjeme, ampak prej pravilo oziroma bo to del poslovnega modela. In bojim se, da bo ta poslovni model pomenil hudo erozijo delovnopravne zakonodaje.« Slovenija ima namreč z BiH, Srbijo in Severno Makedonijo sklenjene sporazume o delu in o socialnem zavarovanju, zato s samo »dobavo« oziroma »uvozom« delovne sile ni mogoče prav veliko zaslužiti. Ravno nasprotno velja za delavce iz Azije, kjer v bistvu vlada divji zahod. Ti delavci v Evropo (in v Slovenijo) prihajajo prav prek kadrovskih agencij, pri čemer gre pogosto za sodelovanje tamkajšnjih in tukajšnjih, storitev pa plačajo oboji, bodoči delavci in delodajalci. Dandanes navadno agencije v državi izvora storitev zaračunajo delavcu in znaša od nekaj tisoč do deset tisoč evrov, kar se kaže v dolgu, ki ga mora potem delavec poravnati iz dohodka od dela v novi državi. Slovenske agencije, ki poskrbijo za potrebno dokumentacijo in dovoljenja (in po novem tudi za zaposlitev), pa tega delavca ponudijo v najem slovenskim delodajalcem in jim to storitev tudi zaračunajo. Slovenskim agencijam bodo »račune« prav tako plačevali delavci – pojavile se bodo potrebe po namestitvi in podobno.

S samim uvozom delovne sile z Balkana ni več mogoče prav veliko zaslužiti, ravno nasprotno velja za delovno silo iz Azije.

Poleg tega se uzakonja več drugih želja delodajalcev, ki gredo na škodo (tujih) delavcev. Recimo omejitev, ki jo pravo EU dopušča kot izjemo, da tuji delavci v Sloveniji lahko prvega pol leta zapustijo vsakokratnega novega delodajalca le pod pogojem, da jim je dokazano huje kršil pravice.

Vse to bo učinkovalo na družbeno ozračje, na občutek ljudi, kaj se v njihovi okolici dogaja. In ko bodo opažali precej več ljudi, ki so opazno drugačni že zaradi barve polti, bo nestrpnost do tujcev le še rasla. S tem pa zelo verjetno tudi podpora desnim strankam, ki tujce predstavljajo kot grožnjo. Ali kot je pred dnevi v oddaji 24ur na POP TV dejal profesor Gorazd Kovačič: »Desna vlada pravzaprav pripravlja obsežno remigracijo, kot sama temu reče, oziroma veliko zamenjavo. Ampak ne domačega prebivalstva s tujci, pač pa zamenjavo tuje delovne sile. Balkansko bodo nagnali, uvozili pa bodo poceni azijske sužnje. Njihova volilna baza bo zato še bolj nestrpna in na ulicah bo še več pretepanja tujcev.« Politična opcija, ki je trenutno na oblasti, svojim volivcem najprej pokaže, da bo do tujcev stroga, da bo številne nagnala domov. Potem te delavce nadomesti z delavci z drugega konca sveta – ker to posrednikom omogoča velike zaslužke. Na koncu pobere še dividende v obliki političnih točk, saj se večinsko prebivalstvo počuti še bolj nelagodno ob tako hitrem in velikem povečanju števila že na pogled drugačnih someščanov in sovaščanov. Projekt se zdi z vidika SDS in njenih satelitov skoraj popoln. Le kaj bi lahko šlo narobe?