V središču / Operacija Očiščevalni ogenj

V nekdanjem glavnem središču oblasti Viktorja Orbána za zdaj še vedno ostaja vsaj hišni blagoslov. Na lesenih vratih v njegovo pisarno je s kredo napisano 20+G+M+B+26 – Kristus naj blagoslovi to hišo. Nad blagoslovom je zlat napis Miniszterelnök – predsednik vlade. Orbána že pet mesecev ni več tam in nič ne kaže, da se bo še kdaj vrnil v karmeličanski samostan v Budimpešti, ki ga je nazadnje uporabljal za sedež vlade.

Namesto njega se po tihih hodnikih spoštljivo sprehajajo obiskovalci, ki v knjižnici z lesenim opažem in prostrano teraso z rožnim vrtom med drugim lahko občudujejo velik globus s premerom skoraj dva metra. Tako kot nekoč madžarski kralji z grajskega griča zrejo navzdol na mesto, skozi katero lenobno teče Donava. A kljub vsem lepotam so zares osupli šele, ko vstopijo v zatočišče prejšnjega gospodarja hiše – nekdanjo meniško celico z estetsko vprašljivo omaro iz vezanih plošč, kovinsko posteljo in preprosto stoječo svetilko.

Dolgoletni avtokratski vladar Orbán je nakupoval v pohištvenem diskontu? »Verjetno marsikdo pričakuje kaj bolj odbitega,« se je opravičeval turistični vodnik na poti proti izhodu. Zanimanje za nekoč strogo varovano stavbo ne pojenja. Odkar je nekdanji sedež Orbánove vlade odprt za obiskovalce, ga je iz prve roke spoznalo že več kot 40 tisoč ljudi.

Karmeličanski samostan je druga letošnja nova znamenitost na Madžarskem. Prva se imenuje Péter Magyar.

Po 16 letih usmerjene demokracije – v kateri je Orbán pajdašem delil denar in položaje, preganjal nasprotnike in si prikrojeval zakone – si številni Madžari želijo zadoščenja.

Novi predsednik vlade si je sredi maja, mesec po prepričljivi volilni zmagi, vzel čas, da se je osebno lotil sedeža oblasti svojega predhodnika. Napovedal je, da bo prebival spodaj, na drugem bregu Donave, in bo tako bliže Madžarom. Nato je pred kamerami odstranil varnostne ograje izpred klasicistične stavbe na grajskem griču.

Posnetki dogodka imajo veliko simbolno vrednost. Magyar od volilnega zmagoslavja kot nekakšna rušilna krogla potuje po Madžarski in podira stari režim.

Petinštiridesetletnik – ki je sam odraščal v Orbánovem svetu, preden je leta 2024 pretrgal vezi z njim – je po 16 letih koruptokracije obljubil nič manj kot zamenjavo ureditve. Rojaki so se mu zahvalili tako, da so njegovo stranko Tisza poslali v parlament z dvotretjinsko večino.

Magyar včasih ravna, kot da predvolilna kampanja še vedno poteka. Mrzlično potuje po državi, nastopa na mednarodnem parketu in o tem vneto poroča tudi sam. Madžarski mediji so sešteli, da je predsednik vlade samo v prvih sto dneh mandata na svoji strani na Facebooku objavil kar 545 prispevkov – v povprečju vsake štiri ure enega. Na fotografijah na tem družbenem omrežju ga je mogoče videti v nogometnem dresu, med obiskom muzeja, do kolen v vodi, na jahti, kot potnika v ekonomskem razredu, med branjem Churchillove biografije izpod peresa Borisa Johnsona, z vrečo paprike, z banano, z Donaldom Trumpom, večinoma brezhibno urejenega, s sončnimi očali, popolnoma v trendu. In vedno v pogonu.

Ko je Donava v poletni vročini počasi usihala v rečico in je morala jedrska elektrarna Paks ustavljati blok za blokom, si je Magyar vrgel suknjič čez ramo in se z vojaškim helikopterjem odpeljal do jedrskega kompleksa. Za njim so prišli ministri, strokovnjaki za vodno gospodarstvo in fiziki in se udeležili improvizirane seje vlade na terenu.

Že popoldne je Magyar sporočil, da je stvar urejena: nemudoma bodo potopili dve tovorni barži, da bi začasno zvišali gladino Donave. Kmalu zatem ga je bilo na Facebooku mogoče videti, kako na gradbišču ukazuje vojakom.

Še pred dvema letoma je bil skoraj neznan. Zdaj je že dolgo madžarski vplivnež številka ena, pravi politologinja Eszter Kováts z Dunajske univerze. »Zdi se, da ga bolj vodijo všečki kot pa izoblikovana politika ali uvid v delovanje države.« Madžarski možganski trust Political Capital je celo presodil, da za populizem »najbolj nadarjen posnemovalec Trumpa« na Madžarskem ni Viktor Orbán, temveč njegov naslednik.

Magyar z nenehnim objavljanjem ni nikakršna posebnost. Politika prek digitalnih omrežij je že skoraj povsod postala oder spretnih mojstrov samopromocije nove baže – od Zohrana Mamdanija v New Yorku do Jordana Bardellaja v Franciji, od skrajne levice do skrajne desnice.

Razlika v primerjavi z razmerami na Madžarskem pa je, da tudi po štirih mesecih na položaju nihče zares ne ve, kam na tej lestvici uvrstiti Pétra Magyarja, pri čemer se elegantno oblečeni pravnik, ki mu nekateri rahlo nejevoljno pravijo Slim-Fit Jesus (Jezus v oprijetih oblačilih), ponaša s takšno koncentracijo oblasti, o kakršni drugi le sanjajo.

In s takšno močjo Madžari v zadnjih desetletjih nimajo ravno najboljših izkušenj.

Magyar, ki je prisegel, da ne bo postal sončni kralj, se tega zaveda. Verjetno je tudi zato prve mesece mandata večinoma sprejemal odločitve, ki niso okrnile njegove priljubljenosti. Mednje sodi preselitev sedeža vlade z grajskega griča v ravninski predel Budimpešte. Premiersko plačo je prepolovil, tako da zdaj znaša 3,8 milijona forintov (10.500 evrov) na mesec.

Državo je znova približal Evropski uniji, ki jo je Viktor Orbán zaničeval, ne da bi se glede priseljevanja oddaljil od predhodnikove politike. Madžarska bo, je obljubil, ostala zunaj migracijskega in

azilnega paketa EU, v državo pa ne bodo spuščali nezakonitih migrantov.

EU je kljub temu sprostila milijarde evrov sredstev, ki jih je zamrznila zaradi Orbána in ki jih Magyar nujno potrebuje za oživitev opešanega madžarskega gospodarstva.

Novi predsednik vlade je spremenil odnos do Ukrajine, katere pravico do samoobrambe je poudaril, hkrati pa je njegova vlada Rusijo označila za grožnjo in ravnokar izgnala deset ruskih diplomatov. Ker pa Madžarska devet desetin nafte in tri četrtine plina še vedno uvaža iz države Vladimirja Putina, si Magyar želi pragmatičnih odnosov z Rusijo, karkoli naj bi to že pomenilo. »Mislim, da ima veliko dobrih namenov,« je konec avgusta na srečanju v južnem delu Budimpešte rekla Anna Donáth, predsednica liberalnega gibanja Momentum, ki je v madžarskem parlamentu dolgo neuspešno nasprotovalo neliberalnemu avtokratu Orbánu. »Toda ogromna moč, ki jo ima Péter Magyar, ni zdrava za nobeno demokracijo – še posebej ne za demokracijo, ki se pravkar vnovič rojeva.« Gibanje je po svoje pomagalo Magyarju, da je postal tako močan, kot je bil do nedavnega Orbán.

Na aprilskih volitvah se Momentum ni več potegoval za sedeže v parlamentu, enako kot nekatere druge stranke, ki so se umaknile v Magyarjevo korist. To je pripeljalo do nenavadnega položaja, da so v novem parlamentu ostale le tri desne stranke: ultranacionalisti iz Mi Hazánk, Orbánova okrnjena populistična stranka in Magyarjeva konservativna poslanska skupina Tisza. O opoziciji z levice ali iz sredine je težko govoriti. »V zahvalo nas je najprej celo ozmerjal,« je povedala Donáthova in se tiho zasmejala. »Naša poteza je bila samomorilska,« je priznala in dodala: »A bi jo vseeno ponovila. Z Orbánom se ne bi nič spremenilo.« Zdaj pa se je to vendarle zgodilo.

Donáthova ni prepričana, ali je to res sprememba, kakršne se je nadejala.

Med operacijo Očiščevalni ogenj je predsednik vlade čez poletje na vrat na nos dosegel sprejetje celotnega svežnja ustavnih sprememb, ki so z vidika pravne države vsaj dvomljive, je pa z njimi »lutke« starega režima odstranil s položajev. Med njimi so bili predsednik države Tamás Sulyok, ki ga je izvolil prejšnji parlament, in več ustavnih sodnikov. Te je Magyarjeva stranka odstavila tako, da je na hitro vnovič uvedla starostno mejo zanje – in s tem mimogrede preostalim pravosodnim organom sporočila, da to nekoč lahko doleti tudi njih.

Parlament je mandat predsednika vlade omejil na osem let, zato se Orbán, tudi če bi želel, ne bi mogel več vrniti. Poslanci bodo odslej morali po 12 letih zapustiti sedeže. To za Orbánovo stranko Fidesz konkretno pomeni, da bo na prihodnjih volitvah čez štiri leta tako rekoč ostala brez vodilnih predstavnikov, 141 novih poslancev Magyarjeve stranke Tisza pa bo lahko skoraj brez izjeme spet kandidiralo.

Parlament je mandat predsednika vlade omejil na osem let, da se Orbán, tudi če bi to želel, ne bi mogel več vrniti. Poslanci bodo odslej morali po treh mandatih zapustiti parlament.

Ni presenetljivo, da je bila kritika novosti precej medla. Po 16 letih usmerjene demokracije – v kateri je Orbán pajdašem delil denar in položaje, preganjal nasprotnike in si prikrojeval zakone – si številni Madžari želijo zadoščenja.

Kljub temu se je organizacija Human Rights Watch že konec junija čutila dolžno opomniti vladajoče, da v pravni državi cilj ne posvečuje vseh sredstev.

Kako brezsramno predsednik vlade zdaj izkorišča vpliv tudi zunaj politike, je pokazal neki julijski dogodek. Takrat je na veliko olajšanje številnih Madžarov Magyar že končal čistko v Orbánovi »tovarni laži«, to je na javni radioteleviziji M1, in odpravil zakon, s katerim je mogoče nezaželene novinarje kazensko preganjati. Toda ni ostalo le pri tem.

Danes že legendarnega 7. julija je M1 prekinila poročila in namesto njih na črnem ozadju predvajala samokritično priznanje: »Javni mediji ne smejo lagati. Žal nam je, da smo to počeli tako dolgo.« Ko je M1 avgusta nameravala zaposliti novega odgovornega urednika, naklonjenega Orbánu, je Magyar prek družbenih omrežij sporočil: »Po mojem ne bo šlo.« In kadrovska zadeva je bila urejena. Vsebinsko resda lahko razumemo takšno potezo, vendar je metoda nevarno blizu predhodnikovemu avtoritarnemu ravnanju.

Kaj je torej Péter Magyar? Bolj človek oblasti ali demokrat? In ali je v skrajnem primeru mogoče oboje združiti?

Postavtoritarna Madžarska je polna protislovij, je zaslužni profesor sociologije Antal Örkény povedal v telefonskem pogovoru. Naj si še tako beli glavo, jih po njegovem mnenju ni mogoče rešiti. Nova vlada je od predhodnice podedovala zastrupljeno državo in je ne more razstrupiti, ne da bi se sama okužila. Dosedanjo ureditev je mogoče premagati le z obsežnimi pristojnostmi, kakršne ima Magyar zdaj. »Toda s svojo dvotretjinsko večino je tako rekoč poustvaril pretekle razmere,« ugotavlja Örkény.

Še bolj nenavadno pa je tole: »Da bi preprečil kršenje demokratičnih pravil v prihodnje, mora do neke stopnje kršiti demokratična pravila.« Sociolog ne vidi druge možnosti: »Ljudem ne preostane drugega, kot da mu zaupajo, da želi vzpostaviti novo demokratično družbo in da ne bo krenil po poti Viktorja Orbána.« Osebno je za zdaj optimističen, je dodal.

Tudi za večino preostalih Madžarov to še vedno velja, ni pa mogoče spregledati, da se je podpora Magyarju od izvolitve občutno zmanjšala. Še maja je bilo 72 odstotkov prebivalcev države prepričanih, da je novi predsednik vlade dober, julija ga je tako ocenjevalo 62 odstotkov ljudi, avgusta pa 57 odstotkov.

Najbolj priljubljen politik v državi zdaj ni več on, temveč njegov minister za promet. To so še vedno odstotki, za katere bi veliko premierov dalo marsikaj. Toda za človeka, ki je sebe povzdignil v politični program, je to skrb zbujajoč trend.

Anna Donáth, opozicijska političarka iz gibanja Momentum, meni, da pozna razlog za to. Po osvoboditvi izpod Orbána aprila letos so številni njeni rojaki Pétra Magyarja primerjali predvsem s predhodnikom in v novincu prepoznali dostopnega, retorično briljantnega in premetenega politika, zdaj pa ga vse bolj primerjajo s svojo predstavo o delujoči demokraciji – in v tej primerjavi se odreže slabše.

Verjetno je k temu pripomoglo tudi, ker je obljubil, da bo odpravil globoko zakoreninjene sistemske težave, česar pa ni mogoče doseči čez noč z objavo na Facebooku.

Kako naporno in frustrirajoče je v resnici zdraviti državo po 16 letih neovirano metastazirajočega orbánizma, je v mogočni neobaročni mestni hiši v Győru, poldrugo uro vožnje z vlakom zahodno od Budimpešte, razložil župan Bence Pintér. »Tukaj se prav zdaj učimo demokracije.« Povedano natančneje, v mestu s 130 tisoč prebivalci to počnejo že skoraj dve leti. Takrat je Pintér, neodvisni kandidat opozicijske koalicije, za las zmagal na županskih volitvah, na katerih je bil njegov protikandidat dotedanji župan iz Fidesza.

Od takrat se spopada z mestnim svetom, v katerem prevladujejo Orbánovi ljudje. Ta je tik pred volitvami drastično omejil županove pristojnosti in predstavnikom Fidesza iz mestnih četrti prepovedal stike s Pintérjem.

V takšnih razmerah mu je koristilo, da je pred tem več let delal kot preiskovalni novinar v Győru. Izkušnje je s pridom uporabil pri novem delu in postal preiskovalni župan. S tem je zaslovel po vsej državi. V malem počne to, kar velikega zmagovalca volitev v Budimpešti še čaka: razkriva Fideszov sistem, da bi ga razgradil.

Kaj pravzaprav počne? »Pridite,« nas je povabil in nato s hitrimi koraki vodil po prijetnem starem mestnem jedru, zavarovanem kulturnem spomeniku, do Trga dunajskih vrat. Ta bi bil še lepši, če na bregu Rabe ne bi stala ogromna propadajoča stavba, podobna utrdbi. »Ruševina,« je pripomnil. Zanjo je mesto Győr leta 2022 odštelo skoraj dva milijona evrov, čeprav je bila mestna blagajna že takrat skrb zbujajoče prazna. Prodajalec je bil po naključju poklicno povezan z nekdanjim županom.

Novi župan je vložil kazensko ovadbo, tako kot v še desetih drugih primerih, ki so večinoma povezani z zlorabo zaupanja, klientelizmom, korupcijo in drugimi ruševinami. Milijarde forintov naj bi bile izginile po nejasnih kanalih, Győr naj bi bili Orbánovi ljudje izčrpavali, čeprav je mesto zaradi Audijeve tovarne – ene največjih na svetu – pravzaprav bogato. »Kje je denar? Hočem ga nazaj!« je odločen Pintér. Enako zahtevata večina Madžarov in Péter Magyar, ki je pred kratkim ustanovil urad za vnovično pridobitev premoženja. Po izračunih protikorupcijskega organa naj bi bilo zaradi Orbánovega sistema zagotavljanja uslug v vsej državi poniknilo 168 milijard evrov.

Vsega ne bodo dobili nazaj, je prepričan Pintér. Prav gotovo tudi ne bo šlo hitro. A odkar je stari režim pometen s prizorišča, se pripadniki Fidesza v Győru vsaj spet pogovarjajo z njim, policija in pravosodni organi pa njegovih ovadb ne pospravljajo več v predal. »In še vedno vladam proti dvotretjinski večini v mestnem svetu – ne tako kot Magyar, ki ima v parlamentu tolikšno premoč.« Premier je obljubil, da bo končal epidemično razširjeno korupcijo v državi. »Obljuba dela dolg,« je poudaril »preiskovalni« župan. Dobro pri novi Madžarski je, da bo veliko ljudi zelo pozorno spremljalo, kaj se bo dogajalo v Budimpešti in drugod. »Tudi sam bom med njimi.«

© 2026 Der Spiegel