V središču / Ko Zahod razgali samega sebe

»Nobenega dvoma ni, da bomo manj govorili o Iranu, več pa o tistih razlogih in faktorjih, ki so naš sodobni svet pripeljali do točke, kjer smo, do tega tako zapletenega in praktično nerešljivega konflikta. Do tega nasprotja, do tega spopada dveh absolutno različnih pogledov na univerzum in na življenje človeka v tem univerzumu,« izza govorniškega pulta oznani Philip Rasmussen (Marko Mandić), profesor in predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Filozofski fakulteti Univerze v Københavnu, ki prav tedaj odpre tako imenovano Iransko konferenco, »konferenco o iranskem problemu«. In med drugim nadaljuje: »Zato bi sam definiral iranski problem kot nasprotje dveh diametralno različnih svetovnih nazorov. Dveh popolnoma drugačnih pogledov na razvoj človeštva. Definiral bi ga kot nasprotje dveh temeljnih načel: ’religioznega tradicionalizma’ in ’humanističnega racionalizma’. Ali, kot se je nekoč pošalil moj kolega iz Belgije, ki je pripomnil, da gre za bitko med dvema silama: ’Med Alahom in Coca-Colo.’ To je seveda šala.« Seveda.