Zakaj bi moral oditi Marko Lotrič

Dve interesni skupini državnega sveta, to sta interesni skupini delojemalcev in negospodarskih dejavnosti, zahtevata, da se na današnjo sejo državnega sveta uvrsti točka o razrešitvi Marka Lotriča s funkcije predsednika sveta. To je včeraj popoldne, nekaj ur po vložitvi zahteve, javno razkril sam Lotrič, ko je sklical novinarsko konferenco za danes ob 15:30.

In kaj Lotriču očitata interesni skupini, ki ju vodita nekdanja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in Branka Kalenić Ramšak, profesorica ljubljanske Filozofske fakultete?

Interesni skupini, ki imata skupaj deset od skupno 40 svetnikov in svetnic, se prvenstveno sklicujeta na dolžnost naredita vse, kar je v njuni moči za zaščito integritete in dobrega imena državnega sveta kot samostojnega državnega organa. V državnem svetu je še 30 preostalih svetnikov in svetnic iz treh drugih interesnih skupin: štiri člane ima skupina delodajalcev – eden od njih je predsednik sveta Marko Lotrič, prav tako štiri člane ima skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, lokalne interese pa zastopa 22 članov.

Vse Lotričeve funkcije in konflikti

Predlagatelji razrešitve Lotriča kot izvorno težavo in popolno nesprejemljivost izpostavljajo dejstvo, da Lotrič sočasno opravlja tri funkcije: je predsednik državnega sveta in hkrati predsednik stranke Fokus, ki je ena od strank aktualne Janševe vladne koalicije in sopodpisnica koalicijske pogodbe, ter predsednik vladnega Strateškega sveta za gospodarstvo, ki kot posvetovalni organ pomaga vladi oblikovati gospodarske politike.

Skupni učinek teh treh funkcij je trajen konflikt med dolžnostmi, ki jih ima Lotrič kot predsednik državnega sveta, ki je ob državnem zboru del zakonodajne veje oblasti, ter političnimi in institucionalnimi zavezami, ki jih Lotrič prevzema kot predsednik vladne stranke in vladnega strateškega sveta, opozarjajo predlagatelji razrešitve.

Dodajajo, da je »več kot nujna« distanca, ki jo mora imeti vsakokratni predsednik državnega sveta do vladne koalicije pri vodenju in predstavljanju državnega sveta, vseh njegovih interesnih skupin, svetnic in svetnikov. Marko Lotrič pa je dobesedno del vladne koalicije.

Tukaj le medklic: Lotrič je ob vsem naštetem še predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka.

Zgolj formalni poklicni status predsednika ni dovolj

Po mnenju predlagateljev razrešitve Lotriča, je že zgolj njegovo kopičenje vodstvenih funkcije zadosten in samostojen razlog za izgubo zaupanja v njegovo zmožnost nemotenega in polnega predsedovanja državnemu svetu.

Predsedovanje državnemu svetu je namreč izredno pomembna funkcija, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče. V razsodbah leta 2007 in 2009 je »zaukazalo«, da se ta funkcija opravlja poklicno. Novembra 2009 so ustavni sodniki zapisali, da je za učinkovito delo Državnega sveta bistveno zagotoviti »stalno razpoložljivost njegovega predsednika, da bi se Državni svet na aktivnosti Državnega zbora lahko pravočasno odzval« ter da bi ureditev, ki tega ne zagotavlja, lahko pomenila »oviro pri izvrševanju vodstvenih odgovornosti predsednika Državnega sveta in v posledici oteževanje izvrševanja ustavne vloge tega organa.«

Predlagatelji razrešitve Lotriča ob tem opozarjajo, da zgolj formalni poklicni status predsednika seveda nikakor ni dovolj, v skladu s sodbami Ustavnega sodišča se mora predsednik v največji možni meri posvečati vodenju državnega sveta, »ne pa udejstvovanju na drugih področjih, kar vključuje tudi prevzemanje aktivne vloge v izvršilni veji oblasti«.

(Ne)odvisnost državnega sveta od vlade?

Zaradi Lotričevih funkcij – kot predsednika vladne stranke Fokus in vladnega strateškega sveta za gospodarstvo - se odpira tudi vprašanje dejanske neodvisnosti državnega sveta, ki mu predseduje. »Neodvisnost Državnega sveta od vlade pomeni ustavno varovano institucionalno dobrino,« poudarjajo predlagatelji razrešitve in izpostavijo sodbo Ustavnega sodišča iz decembra 2020, s katero je sodišče zavarovalo finančno avtonomijo Državnega sveta pred nedopustnim vplivom izvršilne oblasti, torej vlade.

A konflikt pri Lotriču je očiten: v vlogi predsednika vladne stranke Fokus in vladnega strateškega sveta je prevzel »trajne politične zaveze do koalicije in vlade, ki pa so predmet kritične presoje organa (državnega sveta, op. a.), ki ga vodi v okviru druge veje oblasti,« poudarjajo predlagatelji.

»Neodvisnost Državnega sveta od vlade pomeni ustavno varovano institucionalno dobrino.«

In so še konkretnejši: Lotrič lahko kot predsednik koalicijske stranke Fokus neposredno sooblikuje vladne politike na raznih področjih, torej sooblikuje predloge zakonov, ki jih nato v okviru zakonodajnega postopka obravnava tudi državni svet. In na tej točki lahko Lotrič kot predsednik sveta vpliva na obravnavo zadev, na primer s tem, ko jih predlaga ali ne predlaga v obravnavo, z dodelitvijo delovnim telesom, z načinom vodenja sej in (ne)spoštovanjem poslovnika.

Dodaten »vsebinsko pomemben« in po mnenju predlagateljev razrešitve »absolutno sporen« element predstavlja Lotričevo predsedovanje vladnemu strateškemu svetu za gospodarstvo. »Če se tam pripravljene rešitve prenesejo v zakonodajne predloge, lahko ista oseba (Lotrič, op. a.) sodeluje pri njihovem nastajanju na vladni strani, nato pa lahko kot predsednik Državnega sveta vodi in vpliva na kritično obravnavo in presojo njihovih učinkov znotraj Državnega sveta,« opozarjajo.

Opisani konflikti so poseben očitni pri odločanju o vetu državnega sveta na zakonske predloge vlade. »Neprimerno je, da organizacijsko in predstavniško odgovornost za takšno samostojno presojo nosi oseba, ki kot predsednik koalicijske stranke sočasno prevzema politično odgovornost za uspeh koalicijskega programa,« opozarjajo v interesnih skupinah državnega sveta, ki predlagata razrešitev Lotriča. Isti konflikt oziroma prekrivanje Lotričevih vlog se po navedbah predlagateljev lahko pojavi še pri vrsti drugih zadev, pri razporejanju in organizaciji obravnav v državnem svetu, pri usklajevanju institucionalnih odzivov ali umanjkanju teh ter predstavljanju stališč sveta o gospodarski, davčni ali delovnopravni politiki.

Konkretni dokazi o nezmožnosti ločitve funkcij

Pri Lotriču sicer našteto ne opisuje zgolj »teoretičnih pasti«, pač pa že izvršena ravnanja, s katerimi je po mnenju interesnih skupin delojemalcev in negospodarskih dejavnosti »porušil zaupanje, potrebno za nadaljnje opravljanje funkcij predsednika Državnega sveta« in »posegel v skozi več mandatov izgrajeni ugled Državnega sveta«.

Povzemamo zgolj nekaj ravnanj, ki jih predlagatelji razrešitve očitajo Marku Lotriču:

Prvič. Da Lotrič ne ločuje med funkcijami, ki jih zaseda, čeprav bi moral, kaže sporočilo za javnost z naslovom »Skupna izjava predsednika in podpisanih članov strateškega sveta vlade za gospodarstvo za uspešno Slovenijo, v kateri se delo splača«. To sporočilo je bilo medijem poslano 13. avgusta letos iz e-poštnega naslova državnega sveta, čeprav se nanaša na stališče vladnega strateškega sveta za gospodarstvo. Sporočilo je sledilo odločitvi ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o tako imenovanem interventnem razvojnem zakonu, razglaša pa, da predsednik in člani vladnega strateškega sveta – torej tudi Lotrič - zakon podpirajo in da bodo na morebitne referendumu »za«. »Tak način zlorabe komunikacijskih poti državnega sveta je nedopusten,« opozarjajo predlagatelji razrešitve.

Drugič. V rubriki Novice na spletni strani Državnega sveta so objave z dogodkov, iz katerih je po mnenju predlagateljev razrešitve jasno, da se jih Marko Lotrič ni udeležil zgolj v vlogi predsednika državnega sveta, ampak je obiske izkoristil za promocijo stranke Fokus ali druge interese. Navajajo primer lanske okrogle mize v Slovenski Bistrici, ki jo je vodila tedaj še sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs in na kateri je sodeloval tudi Lotrič. Pogovor sta organiziral državni svet in občina, stranka Fokus pa ga je v svojem letnem poročilu predstavila kot svojo aktivnost, čeprav ga ni financirala, navajajo predlagatelji in opozarjajo: To kaže na nesprejemljivo zabrisovanje meje med državnim organom in politično stranko, ki jo vodi predsednik državnega sveta.

Predlagatelji opozarjajo tudi na nejasna pojasnila, ki sta jih Lotrič in Kirbiš Rojs dala glede porabe sredstev državnega sveta na seji državnozborske komisije za finance 4. septembra letos. Komisija je posledično predlagala Računskemu sodišču in KPK - komisiji za preprečevanje korupcije, naj pregledala porabo, tudi zaradi sumov nezakonitega financiranja Fokusa s sredstvi državnega sveta in sumov korupcije. »Nepojasnjeni dvomi, ali je institucija (državni svet, op.a.) postala organizacijsko in finančno zaledje Lotričevega političnega projekta, neposredno spodkopavajo zaupanje v vodenje Državnega sveta,« opozarjajo predlagatelji in izpostavljajo, da je Kirbiš Rojs s prstom že pokazala na strokovne službe oziroma zaposlene državnega sveta, čeprav ti izvajajo postopke po navodilih vodstva. Ob tem omenimo, da državni svet letos razpolaga s 4,1 milijoni evrov.

Tretjič. Neprimeren odnos do državnega sveta in svetnikov je Lotrič kot predsednik pokazal večkrat, navajajo predlagatelji, nazadnje na seji 17. septembra. Sejo je Lotrič, kot navajajo predlagatelji, zapustil precej pred zaključkom, čeprav je bil predlagatelj dveh točk, in odšel na 140. obletnico Turističnega društva Ptuj. Na seji je prišlo do zapleta in seja posledično še vedno ni zaključena. Tudi razlog za prestavitev datuma oktobrske seje sveta, kar predlaga Lotrič, naj bi bili interesi njegovih drugih vlog, ki jim je vloga predsednika državnega sveta, kot kaže, podrejena.

Četrtič. Lotrič kot predsednik državnega sveta po oceni predlagateljev razrešitve ne ščiti vloge sveta v zakonodajni veji oblasti. Dokaz za to naj bi bilo trenutno dogajanje v zakonodajnem postopku, ko koalicija v državnem zboru intenzivno pospešuje obravnavo predlogov zakonov, čemur pa delovna telesa in plenum državnega sveta le s težavo sledijo. S tem se državnemu svetu onemogoča kakovostno izvajanje svojih nalog, Lotrič pa, opozarjajo predlagatelji, ostaja povsem pasiven: »Tukaj se lahko postavi vprašanje njegove predanosti Državnemu svetu in spoštovanju Ustave ter vprašanje, ali tudi na tak način skuša pripomoči, da bodo zakonski predlogi koalicijskih poslanskih skupin sprejeti čim prej in brez morebitne kritike sveta ali komisij.«

Petič. Da je Lotrič pripravljen za dosego svojih partikularnih političnih ciljev grobo kršiti Poslovnik državnega sveta je po navedbah predlagateljev njegove razrešitve dokazal na seji 1. oktobra letos, ob obravnavi predloga veta na zakon o praznikih in dela prostih dnevih. »V fazi glasovanja je Lotrič iz čitalnika odstranil svojo glasovalno kartico in s tem pripeval k nesklepčnosti organa, katerega sejo je vodil,« navajajo in dodajajo: »Čeprav ima svetnik možnost, da pri glasovanju ne sodeluje, je takšno ravnaje povsem neprimerno za predsednika sveta, ki nosi posebno odgovornost za nemoten potek seje in zagotavljanje pogojev za odločanje. Če se odloči za nesodelovanje, bi moral vodenje seje seveda predhodno predati podpredsedniku. Tega ni storil, pač pa je še naprej predsedoval seji in sprejemal odločitve o njenem poteku. Pri ugotavljanju sklepčnosti se torej ni štel za navzočega, hkrati pa je nadaljeval vodenje iste seje!«

»V fazi glasovanja je Lotrič iz čitalnika odstranil svojo glasovalno kartico in s tem pripeval k nesklepčnosti organa, katerega sejo je vodil.«

V interesnih skupin delojemalcev in negospodarskih dejavnosti v sklepni utemeljitvi predloga za razrešitev Marka Lotriča še navajajo: »Prepletanje institucionalnih in strankarskih odgovornosti, evidentna nezmožnost ločitve funkcij, nezadostno varovanje samostojnosti Državnega sveta, nepojasnjeni očitki glede uporabe njegovih sredstev in kadrov ter način vodenja sej, tvorijo nesprejemljiv vzorec ravnanja, pri katerem se odgovornost do Državnega sveta umika drugim političnim obveznostim in Lotričevim interesom.« Ter strnejo: »Skupni učinek teh ravnanj neposredno prizadene sposobnost Državnega sveta, da svoje ustavno poslanstvo uresničuje samostojno, verodostojno in ob enakovrednem upoštevanju vseh interesov, ki so v njem zastopani.«