Volitve v Izraelu / Bo Netanjahu obdržal oblast?

Na parlamentarnih volitvah v Izraelu, ki jih je zaznamovala izrazito visoka udeležba, ni jasnega zmagovalca, po poročanju izraelskih medijev kažejo izidi vzporednih volitev. Največ glasov je dobila stranka Likud premierja Benjamina Netanjahuja, opozicijski blok pa je osvojil več sedežev, a ne dovolj za večino. Opazen je tudi uspeh arabskih strank.

Glede na izide vzporednih volitev, ki so jih izvedle tri izraelske televizije, bo največ mandatov v 120-članskem knesetu osvojila stranka Likud premierja Netanjahuja, in sicer 24 ali 25, poroča izraelski časnik Times of Israel.

Opozicijski stranki Jašar, ki jo vodi Netanjahujev glavni tekmec, nekdanji poveljnik vojske Gadi Eisenkot, se medtem nakazuje od 21 do 23 poslanskih mandatov.

Za večino oziroma sestavo trdne koalicije bi potrebovali 61 sedežev. 

t0-d_p9chDg

Javnomnenjske ankete so že pred volitvami napovedovale tesen boj med dvema blokoma pod vodstvom Netanjahuja in Eisenkota, vendar glede na izide vzporednih volitev kaže, da nobeden od blokov ne bo osvojil dovolj mandatov, da bi si v 120-članskem parlamentu zagotovil večino. Manjša prednost z dvema do tremi sedeži se sicer nakazuje opoziciji, poroča Times of Israel.

Današnje parlamentarne volitve v Izraelu je sicer med drugim zaznamovala izjemno visoka udeležba - do 19. ure po lokalnem oz. do 18. ure po srednjeevropskem času je glasovalo 74,3 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na volišča so se množično podali tudi arabski volivci. Vzporedne volitve kažejo, da bodo arabske stranke zabeležile velik uspeh.

Uradni izidi parlamentarnih volitev bodo sicer predvidoma objavljeni v prihodnjih dneh, dokončni pa morda šele prihodnji teden. Predsednik države Jicak Hercog se bo nato posvetoval s strankami in za mandatarja izbral tistega kandidata, za katerega bo menil, da ima največje možnosti za sestavo vlade.

Ne glede na izid volitev v izraelski politiki po mnenju analitikov ne bo prišlo do drastičnih sprememb. Vodilna kandidata, Netanjahu in Eisenkot namreč zavračata neodvisnost Palestine in podpirata izraelsko naseljevanje na zasedenem Zahodnem bregu. Razlika bi bila torej predvsem v tem, na kakšen način in kako agresivno bi Izrael zasledoval svoje cilje.

Kdo vse ni mogel glasovati?

Volišča za okoli 7,3 milijona volilnih upravičencev so se odprla ob 6. uri, večina se jih je zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času. 

Volilne pravice pa nimajo vsi prebivalci pod nadzorom Izraela. Palestinci, ki živijo na območju pod izraelsko okupacijo, denimo niso mogli glasovati.

Izrael ima približno 10 milijonov državljanov, od katerih je okoli 21 odstotkov Palestincev, ki živijo znotraj Izraela, a pod nadzorom Izraela živi še več kot 5,5 milijona Palestincev na okupiranih ozemljih, ki jim Izrael volilne pravice ne priznava, čeprav odločilno ureja oziroma omejuje njihovo življenje.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah ni moglo glasovati niti okoli 350.000 Palestincev, ki živijo v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu, čeprav si je Izrael ta del Jeruzalema po zasedbi v vojni leta 1967 priključil, sicer nezakonito, in ga ima za del svojega ozemlja. Izrael je Palestincem v Vzhodnem Jeruzalemu dodelil status stalnih prebivalcev, ni jim pa dodelil državljanstva.

Na drugi strani pa so na izraelskih parlamentarnih volitvah lahko glasovali izraelski prebivalci nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, v katerih jih živi že več kot 750.000. Na razliko v pravicah ljudi, ki vsi živijo pod nadzorom Izraela, je pred tokratnimi volitvami opozorila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International.