Volitve v Izraelu / »Dolgo pričakovan odločen poraz Netanjahuja«

V Izraelu je po okoli polovice preštetih glasov na torkovih parlamentarnih volitvah v prednosti desni blok premierja Benjamina Netanjahuja, ki je po podatkih volilne komisije osvojil 57 sedežev v parlamentu, vendar nima jasne večine. Opozicija pod vodstvom nekdanjega načelnika generalštaba izraelske vojske Gadija Eisenkota je osvojila 47 sedežev.

Preostalih 16 poslanskih sedežev v 120-članskem knesetu so glede na delne izide, ki jih je objavila izraelska volilna komisija, osvojile arabske stranke, poroča Times of Israel.

Desni blok premierja Netanjahuja je sicer nekoliko povečal prednost, vendar nima jasne večine, zato je pričakovati, da bo oblikovanje vlade zahtevno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

21LuANtkOas

Netanjahujeva stranka Likud je glede na delne neuradne izide najmočnejša stranka in si je zagotovila 28 poslanskih sedežev. Sledi ji sredinska stranka Jašar pod vodstvom Eisenkota, ki je osvojila 21 sedežev.

"Ljudstvo je spregovorilo proti nadaljevanju Netanjahujeve vladavine."

Če bi želel Eisenkot oblikovati vlado, bi potreboval podporo teh arabskih strank - to možnost so nekatere opozicijske stranke doslej zavračale. Netanjahu je medtem pozval k oblikovanju močne desničarske vlade, ki bi izključevala arabske stranke. Ob tem je poudaril, da bosta s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom odpravila grožnjo Irana.

Vzporedne ankete so pred tem v torek zvečer pokazale na izenačen izid med blokoma Netanjahuja in Eisenkota, ki sta oba napovedala sestavo vlade. Po projekcijah nobena stran ni osvojila večine v 120-članskem knesetu. Posodobljeni rezultati vzporednih anket televizij Kan in Channel 13 kažejo, da naj bi oba bloka osvojila po 51 sedežev, medtem ko je televizija N12 Netanjahujevemu bloku napovedala 52 sedežev, Eisenkotovemu pa 49. Za parlamentarno večino je potrebnih najmanj 61 poslanskih mest.

Kaj želi večina volivcev bloka za spremembe?

Raziskava, ki jo je ob zapiranju volišč izvedel Center aChord, ki deluje pod okriljem Hebrejske univerze, je pokazala, da 61 odstotkov volivcev strank bloka za spremembe (Yashar!, Beyachad, Demokrati in Yisrael Beytenu) želi, da Gadi Eisenkot sestavi vlado z Raamom (Združena arabska lista), ki ga vodi Mansour Abbas, pragmatičen arabsko-izraelski politik.

Nove volitve bi raje izbralo 20 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov jih podpira vlado, v kateri bi se na premierskem položaju izmenjevala Ejzenkot in Netanjahu, sedem odstotkov pa si želi vlado z ultraortodoksnimi strankami.

Raziskava je bila izvedena v torek, 27. oktobra, med 21.15 in 22.27 med 467 volivci štirih strank bloka za spremembe, ki so tisti dan glasovali. 

"Do sestave vlade je še dolga pot, a ta trenutek pomeni predvsem dolgo pričakovan odločen poraz Netanjahuja, poleg tega pa še zgodovinsko visoko volilno udeležbo med Arabci. Po 7. oktobru je to zelo zgovorno sporočilo arabskih palestinskih državljanov," je dejal vir blizu kabineta izraelskega predsednika Isaaca Herzoga.

Do sestave vlade vodi več poti

Dodal je, da do sestave vlade lahko vodi več poti. "Vse so težavne, a nekatere bi lahko bile izvedljive. Večina liberalcev si želi vlado, ki bi jo sestavljala blok za spremembe in Raam. Ali volilni izid dopušča takšno možnost, bomo verjetno vedeli kmalu. Da bi se to zgodilo, bo treba preseči več zahtevnih ovir. Ena glavnih je, da bi moral Abbas, vodja Raama, pristati na štiri pogoje, ki jih je Eisenkot postavil vsem, ki bi se želeli pridružiti njegovi vladi. Med njimi je vsaj eden, ki ga arabski voditelj težko sprejme: da Hamas označi za teroristično organizacijo," je izpostavil vir, ki ob tem dodaja, da bi bil ta izziv lahko rešljiv. Obstaja sicer še nekaj drugih ovira odločilno bo, koliko drznosti bodo pokazali voditelji bloka za spremembe in kako močno bodo volivci nasprotovali še enemu krogu volitev.

Pred volitvami je potekalo izjemno prizadevanje civilne družbe na številnih področjih. Velik del teh prizadevanj je bil namenjen tudi povečanju volilne udeležbe med arabskimi državljani. 

Eisenkot se je sicer v svojih govorih previdno izogibal izjavi, da z arabskimi strankami ne bi sodeloval. Postavil pa jim je pogoje, ki jih ni nemogoče izpolniti. Naftali Benet, opozicijski politik in eden od največjih Netanjahujevih nasprotnikov, je v preteklosti že sodeloval v vladi z Raamom, a tega pred volitvami ni obešal na veliki zvon. 

Obstaja tudi majhna možnost, da bo Herzog poskušal prepričati Eisenkota in Netanjahuja, naj sestavita vlado narodne enotnosti, vendar je to zelo malo verjetno, saj ljudje Netanjahuju preprosto ne zaupajo več, ker je doslej izigral tako volivce kot politične partnerje.

Benet in Avigdor Liberman, vodja desničarske in sekularne stranke Jisrael Bejtenu (Izrael je naš dom), bi se z Netanjahujem glede večine stvari strinjala, vendar ga tako zelo prezirata, da bi se raje povezala s svojimi ideološkimi nasprotniki, pravijo naši viri.

0qyZq_6-VDM

Kdaj uradni rezultati?

Uradni izidi parlamentarnih volitev bodo sicer predvidoma objavljeni v prihodnjih dneh, dokončni pa morda šele prihodnji teden. Predsednik države Jicak Hercog se bo nato posvetoval s strankami in za mandatarja izbral tistega kandidata, za katerega bo menil, da ima največje možnosti za sestavo vlade.

Ne glede na izid volitev v izraelski politiki po mnenju mednarodnih političnih analitikov ne bo prišlo do drastičnih sprememb. Vodilna kandidata, Netanjahu in Eisenkot namreč zavračata neodvisnost Palestine in podpirata izraelsko naseljevanje na zasedenem Zahodnem bregu. Razlika bi bila torej predvsem v tem, na kakšen način in kako agresivno bi Izrael zasledoval svoje cilje.

Kdo vse ni mogel glasovati?

Volišča za okoli 7,3 milijona volilnih upravičencev so se odprla ob 6. uri, večina se jih je zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času. 

Volilne pravice pa nimajo vsi prebivalci pod nadzorom Izraela. Palestinci, ki živijo na območju pod izraelsko okupacijo, denimo niso mogli glasovati.

Izrael ima približno 10 milijonov državljanov, od katerih je okoli 21 odstotkov Palestincev, ki živijo znotraj Izraela, a pod nadzorom Izraela živi še več kot 5,5 milijona Palestincev na okupiranih ozemljih, ki jim Izrael volilne pravice ne priznava, čeprav odločilno ureja oziroma omejuje njihovo življenje.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah ni moglo glasovati niti okoli 350.000 Palestincev, ki živijo v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu, čeprav si je Izrael ta del Jeruzalema po zasedbi v vojni leta 1967 priključil, sicer nezakonito, in ga ima za del svojega ozemlja. Izrael je Palestincem v Vzhodnem Jeruzalemu dodelil status stalnih prebivalcev, ni jim pa dodelil državljanstva.

Na drugi strani pa so na izraelskih parlamentarnih volitvah lahko glasovali izraelski prebivalci nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, v katerih jih živi že več kot 750.000. Na razliko v pravicah ljudi, ki vsi živijo pod nadzorom Izraela, je pred tokratnimi volitvami opozorila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International.