Teden / Nekatere občine bi Airbnbju zategnile vajeti ... 

... druge bi jih popustile

Luka Volk
MLADINA, št. 43, 30. 10. 2026

Airbnb in druge platforme za kratkoročno oddajanje nepremičnin vplivajo na cene stanovanj tudi drugje, povzročajo stanovanjsko krizo, mladi pa ne morejo do stanovanj (na sliki mural v Barceloni).

Airbnb in druge platforme za kratkoročno oddajanje nepremičnin vplivajo na cene stanovanj tudi drugje, povzročajo stanovanjsko krizo, mladi pa ne morejo do stanovanj (na sliki mural v Barceloni).
© Profimedia

Koliko dni na leto bodo ponudniki lahko oddajali stanovanja na platformah, kakršna je Airbnb, bo odvisno od posamezne občine. Lani sprejeti zakon o gostinstvu je za 14 občin, kjer kratkotrajno oddajanje najbolj ogroža dostopnost stanovanj, določil omejitev 60 dni na leto. A občine lahko mejo za prihodnji dve leti z odlokom znižajo na 30 ali zvišajo na največ 270 dni, za celotno občino ali za njene posamezne dele. Za kakšne omejitve so se torej odločile občine?

Ljubljanska, ki se spoprijema z izrazito stanovanjsko stisko, posebnega odloka ni sprejela. To pomeni, da bo ob nespremenjeni zakonski ureditvi oddajanje stanovanj turistom omejeno na zakonsko določenih 60 dni na leto.

Precej bolj premišljeno so se tega lotile nekatere gorenjske občine. Na Bledu in v Bohinju bodo na območju nekaterih večstanovanjskih stavb omejili oddajanje na največ 30 dni, drugod bodo dopustili oddajanje 270 dni v letu. V Kranjski Gori so se odločili, da bodo na območju večstanovanjskih stavb dovolili oddajanje največ 60 dni v letu, 270 dni na območju turističnih objektov in 180 dni na preostalih območjih. Drugačno pot so ubrale tri največje obalne občine. V Izoli, Kopru in Piranu so se odločili omejitve zrahljati na 270 dni za celotno občino.

Izolska občina, denimo, v gradivu k odloku priznava izrazit stanovanjski izziv: visoke cene, omejen javni najemni fond, presežno povpraševanje po javnih stanovanjih in staranje prebivalstva. Pri čemer je kratkotrajni najem pomemben del turistične ponudbe, saj zagotavlja 26,5 odstotka prenočitev, skoraj 80 odstotkov je ustvarjenih od junija do septembra. Zanimiva je tudi scenarijska primerjava, opravljena na podlagi podatkov iz leta 2025, ki razkriva, kako bi na ponudnike prenočitev vplivalo morebitno zmanjševanje dovoljenega števila dni oddajanja. Prag 30 dni bi neposredno dosegel skoraj 90 odstotkov nastanitvenih obratov od 432 obravnavanih, prag 60 dni bi vplival na skoraj dve tretjini, prag 270 dni, za katerega so se naposled odločili na občini, pa zgolj na dva odstotka.

Zakaj potem takšna odločitev? Kot je pojasnila Mirjana Cerin iz kabineta izolskega župana, so iz analiz sklepali, da strožje omejevanje ne bi nujno prineslo želenih učinkov za stanovanjski trg. »Ni mogoče pričakovati, da bi se lastniki stanovanj ob strožjih omejitvah samodejno odločili za dolgoročno oddajanje ali prodajo nepremičnin,« pravi. »Nasprotno, zmanjšanje ponudbe turističnih nastanitev bi lahko vplivalo tudi na zvišanje cen kratkotrajnega najema, zaradi česar bi bilo tovrstno oddajanje za lastnike še vedno ekonomsko privlačnejše od dolgoročnega najema.« Lastniki bi lahko oddajali zgolj v najdonosnejših poletnih mesecih, preostanek leta pa bi stanovanja ostajala prazna. »S tem ne bi bistveno izboljšali dostopnosti stanovanj za prebivalce.«

Pri določitvi meje 270 dni naj bi tako na občini »iskali ravnovesje med stanovanjskimi potrebami lokalnega prebivalstva in ohranjanjem možnosti za razvoj turizma ter z njim povezanih gospodarskih dejavnosti«. Dostopnost stanovanj bi po njihovem morali reševati z drugimi ukrepi stanovanjske politike. Največja težava po besedah Mirjane Cerin niso turistične nastanitve, »temveč prazna počitniška stanovanja, ki pa jih nimajo v lasti Izoljani in na katera občina nima vpliva«.

Sprejemanje odlokov se prikladno časovno ujema z obdobjem pred lokalnimi volitvami, župani in občinski sveti pa so z njimi lahko pokazali, čigavim interesom v občini dajejo prednost: eni so bili zaradi stanovanjske stiske pripravljeni omejiti turistično oddajanje, drugi so dali prednost interesom turističnih ponudnikov. Toda sprejete omejitve bi lahko ostale brez učinka. Interventni zakon, o katerem bodo volivci odločali na referendum, bi njihovo izvajanje zamrznil (vsaj) za prihodnje leto.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: