Intervju / »Je revolucionarno zahtevati šole, v katerih bi se mladi lahko v miru izobraževali? Mislim, da ne.«

Po Evropi se vrstijo protesti mladih, ki zahtevajo boljše možnosti za izobraževanje, dostopnejša stanovanja in dostojno prihodnost. V Srbiji je študentsko gibanje po skoraj dveh letih protestov proti korupciji, ki jih je sprožilo zrušenje nadstreška v Novem Sadu, minulo nedeljo slavilo na predčasnih parlamentarnih volitvah in končalo 14-letno vladavino stranke Aleksandra Vučića. V Franciji dijaki in študenti od septembra protestirajo za boljše razmere v šolah. Njihovemu gibanju so se pridružili še tisti, ki protestirajo proti draginji. Po več tednih protestov je vlada obljubila prenovo šol, zaposlitev dodatnih učiteljev in spremembo sistema vpisov na visokošolske programe. Toda mladi z napovedanimi ukrepi niso zadovoljni in vztrajajo, da bodo proteste nadaljevali.

O njihovih zahtevah, odzivu oblasti in vse globlji krizi zaupanja v demokracijo smo se pogovarjali s filozofom in teoretikom nasilja dr. Marcom Créponom, profesorjem filozofije na pariški École normale supérieure, eni najuglednejših francoskih visokošolskih ustanov. Crépon je minuli teden v Ljubljano prišel na povabilo Filozofskega inštituta ZRC SAZU, da bi na simpoziju predaval o nacionalizmu. Toda približno uro pred nastopom se je odločil spremeniti temo: pomembneje se mu je zdelo predavanje posvetiti mladim, ki v Franciji protestirajo za svojo prihodnost.