V središču / Je bila meja prestopljena?

V Radečah, na bregu Save, v stavbi nekdanjega samostana, ki je še danes v lasti Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, že dolga desetletja deluje Prevzgojni dom Radeče. To je edina takšna ustanova v državi. V njej so nastanjeni mladoletniki, ki jih je tja zaradi kaznivih dejanj napotilo sodišče. A to ni mladoletniški zapor, ta je prav tako en sam – v Celju – in je namenjen predvsem storilcem hujših kaznivih dejanj, da v njem prestajajo kazen. To tudi ni vzgojni zavod oziroma strokovni center, kamor bi morali biti nameščeni predvsem mladoletniki in otroci z osebnostnimi, razvojnimi in socialnimi težavami. Ima pa značilnosti obeh. Namen prevzgojnega doma ni le omejiti svobode ali izpeljati kazni, poudarek je predvsem na (pre)vzgoji, na izobraževanju in pripravi na samostojno življenje ter uspešno ponovno vključitev v družbo. Malce posplošeno bi lahko rekli, da so mladoletniki, nastanjeni v Radečah, sicer skrenili s poti, a zanje obstaja upanje, da si bodo po odhodu iz doma uredili stabilnejše življenje. V Radeče so napoteni za najmanj eno leto in največ tri leta, v tem času pa končujejo osnovno šolo ali nadaljujejo izobraževanje za različne poklice. Mladoletniki bivajo v prostorih, ki so zasnovani kot stanovanjske skupnosti – dve do tri spalnice s kuhinjo, dnevno sobo in sanitarijami. Ob prihodu se za vsakega pripravi individualni načrt dela, a v osnovi potekajo programi precej podobno, postopoma. Od strožjega in bolj nadzorovanega režima do odprte skupine, ki je najblažja. Tam so glavni cilji ohranjanje pridobljene samostojnosti, odgovornosti in intenzivno vključevanje v okolje.