Naslovna tema / Novi mračni vek
Vse hujša kriza branja je posledica množične zatopljenosti v zaslone, intelektualna revščina pa je pripravila teren za vzpon populizma in razkroj demokracije
Nenehno in nebrzdano poseganje po telefonu je postalo že skorajda samodejno – kot bi roka, ki pograbi telefon, razmišljala s svojo glavo.
© Tokio express
Sposobnost branja dolgih in zahtevnih besedil, ki je bila nekoč nekaj povsem vsakdanjega, postaja redka veščina. Na to v knjigi Novi mračni vek (The New Dark Ages), ki nosi zgovoren podnaslov Smrt branja in zora postpismene družbe, opozarja mladi Timesov kolumnist James Marriott. Avtor občutno spremembo bralnih navad povezuje z vzponom pametnih telefonov in družbenih omrežij, ki vodi v kolektivno »gnitje možganov«, pešanje zmožnosti osredotočanja in intelektualno revščino. Prepričan je, da posledice vse globlje krize branja niso zgolj kulturne, temveč tudi politične: manj ko beremo, bolj krnijo naše veščine kritičnega mišljenja in argumentirane razprave, to pa pripravi plodna tla za vzpon populizma in razkroj demokracije. »Tako kot je pojav tiska zadal poslednji udarec razpadajoči fevdalni ureditvi, danes zasloni spodkopavajo temelje liberalne demokracije. Tehnološki velikani s tem, ko uničujejo pismenost, odpirajo vrata v novo fevdalno dobo.«