Uvodnik / Grega Repovž: Kraljestvo nasilja

Ko je v torek zjutraj prišlo sporočilo poslanske skupine SDS, da skupaj s preostalimi strankami parlamentarne koalicije (Resnico, Demokrati in Novo Slovenijo) v proceduro državnega zbora vlaga svojo različico Putinovega zakona o tajnih agentih – torej zakona o omejevanju delovanja civilne družbe –, ni postalo jasno zgolj, da je Janševa vlada začela uporabljati najnizkotnejše poteze, ki jih v Sloveniji še kako dobro poznamo iz časa JLA in komunistične partije, ampak nekaj drugega: da morda pa ta koalicija ne bo zdržala do konca mandata.

Če namreč kdo tako nasilje demonstrira v prvih šestih mesecih, je jasno, da bo nasilje (spet) tudi nadaljeval. A kaj je problem tega nasilja? Da se bo v neki točki ljudstvo temu uprlo. Silno uprlo.

Janša namreč vedno znova misli: če bo izvajal strahovlado, se bodo ljudje bali in se potuhnili. Kako ni opazil, da to v Sloveniji res ne deluje? Je mislil, da se bo v torek civilna družba skrila v luknjice? Resno? Sploh ve, kje je? Prebivalci te države so že vstali zoper vojsko, ne katerokoli vojsko, ampak zoper jugoslovansko vojsko. In pred tem, naj to desnico še tako boli, zoper nemško in italijansko. Se sploh zavedamo, kako redko si je kakšen narod upal sam vstati zoper vojsko? Zoper oblast že, zoper vojsko pač ne. In to je ta nacija naredila leta 1988, ko je jugoslovanska vojska veljala za izjemno nevarno. In da bo absurd še večji: to ljudstvo je takrat vstalo zato, ker se je krivica dogajala štirim posameznikom, za katere večina državljanov pred tem ni še nikoli slišala – da, eden izmed njih je bil Janez Janša.

Ampak to ni edina zgodovinska izkušnja. Je mar Janša pozabil, da je enkrat že moral na hitro oditi z oblasti – in da ga je odneslo ljudstvo? Da, leta 2013 so ga odnesli siloviti protesti – in seveda umaknjena podpora Državljanske liste Gregorja Viranta. A Virant ni bil tako načelen, kot danes rad razlaga, ampak so se on, njegovi ministri in poslanci preprosto prestrašili: bes množic je bil povsem jasen, vedeli pa so, da bo Janša samo še stopnjeval nasilje in da bo šel predaleč.

A danes se stvari stopnjujejo enako. Prepovedati delovanje civilne družbe? V državi Evropske unije? Res kdo misli, da se danes posamezni poslanci koalicije ne sprašujejo, da je šlo že zdaj predaleč? In da ne vedo, da bo agresija postajala še hujša in da bo to padlo tudi nanje in njihove družine? Da bodo soodgovorni?

Ker to je Janša – in to čisto vsakič. Zakaj je že leta 2022 zmagal takrat politični novinec Robert Golob? Ker so se vsi želeli znebiti nasilnega predsednika vlade in njegovih ministrov in poslancev.

Ampak zakaj so postali tako agresivni? Ker jih je strah. Strah jih je poraza – na referendumu 6. decembra. Ker vedo, kaj to pomeni. Ker vedo, da je vse več ljudem v državi jasno, da je interventni zakon, ki so ga stranke parlamentarne koalicije spisale v omami volilne zmage, dejansko brezsramna kraja neposredno iz žepov državljanov. Za to ni treba biti ekonomist, da vidiš, da je napisan na kožo najbogatejših v državi in da se bo primanjkljaj, ki bo nastal, prenesel neposredno na vse ostale. Ob čemer je v proračunu – vsem na očeh – že predvidena (lažirana) izguba zdravstvene zavarovalnice, da bodo lahko hitro sprivatizirali zdravstveno zavarovalnico in tudi samo zdravstveno dejavnost. Da je eno od daril vlade prisilno upokojevanje, že v naslednjem letu vsaj 10.000 ljudi. Ta interventni zakon je preprosto pokvarjen. Gre za milijardno darilo eliti.

Ampak zakaj? Zadeve so bolj pritlehne, kot se zdi. Ne gre samo za zahvalo za tri leta sodelovanja v rušenju prejšnje vlade. Huje je. Gre za posnemanje koncepta, ki ga je z navezo s tehnomilijarderji izumil Donald Trump. Janša, Vrtovec, Stevanović in Logar so preprosto verjeli, da je to, da se spečaš z najbogatejšimi in jih dobiš na svojo stran, recept za uspeh in večno oblast – ker so res verjeli v to nasilno moč, ki so jo izkazovali Trump in tehnomilijarderji v ZDA, z Muskom na čelu. In če tudi sami skopirajo ta koncept, naredijo pakt s slovenskimi bogataši, je to pakt za prihodnost, ki bo trajala. Tem ljudem se zdi Elon Musk pač briljanten.

In zato so verjeli, da je naveza s slovensko elito koncept naše prihodnosti – in da je eliti treba streči. Da bodo tako močni kot njihov prijatelj Viktor Orbán. Pa Aleksandar Vučić. Benjamin Netanjahu. In seveda Donald Trump.

Janša res verjame v velike koncepte. Neoliberalizem. Vladavino milijarderjev. V vsa ta noriška kraljestva. Ne verjame pa v demokracijo – in zato ga demokracija vedno preseneti. Vsi našteti nasilneži so danes že padli – pa čeprav se Netanjahu še lahko pobere, Trump pa bo na oblasti še dve leti. Ni se izšlo – in vsi našteti so se na koncu prestrašili ljudstva. Tako kot Virant in njegovi leta 2012.

A kaj je najhuje pri tem? Da danes ta elita, ki je s takim pogoltnim veseljem (spet) skočila na Janšev vlak, že ve, da se ne bo dobro končalo. Nelagodno jim je, ker vedo – ker čutijo. To vseeno niso politični privrženci nasilja – in vedo, da je to, v kar se pelje Slovenija, zanje lahko zelo slabo. Slabo za posel, pa tudi zanje osebno.