»Če nekdo na praznik dela, dobi za delo plačilo in dodatek«
Sindikat zdravstva in socialnega varstva pripravlja tožbe za izplačilo odmene za praznične ure

Dveurna opozorilna stavka medicinskih sester v UKC Ljubljana 13. februarja 2018
© Borut Krajnc
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije opozarja, da delodajalci v zdravstvu in socialnem varstvu večini zaposlenih, ki delajo tudi na praznike, še vedno niso izplačali odmene za manjkajoče ure praznovanja za pretekla leta. Ker se približuje rok, ko bi terjatve za leto 2021 zastarale, pripravljajo tožbe za svoje člane.
Predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da zaposlenim, ki delajo od ponedeljka do petka, za prazničen dan, ko ne delajo, pripada nadomestilo. V zdravstvu in socialnem varstvu, kjer morajo storitve zagotavljati neprekinjeno, vse dni v letu, pa zaposleni na praznik bodisi delajo bodisi imajo po razporedu prost dan. V obeh primerih ostanejo brez plačanega prostega dneva - praznika, zato na leto opravijo več ur za isto plačo.
Gre za medicinske sestre, reševalce, zdravnike v službi nujne medicinske pomoči ter druge zaposlene, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, pa tudi negovalke in oskrbovalke v socialnovarstvenih zavodih, delavce v kuhinjah, pralnicah, na recepcijah.
"Če nekdo na praznik dela, dobi za delo plačilo in dodatek, kot vsi, ki delajo na praznik. Če pa ima počitek oz. je na praznik prost, pa ne dobi plačanega prostega dneva kot ga ostali, ki delajo od ponedeljka do petka," je na primeru zaposlenih na reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, kjer dela, pojasnil predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva v UKC Boštjan Plahutnik.
"Če nekdo na praznik dela, dobi za delo plačilo in dodatek, kot vsi, ki delajo na praznik. Če pa ima počitek oz. je na praznik prost, pa ne dobi plačanega prostega dneva kot ga ostali, ki delajo od ponedeljka do petka."
Kot je poudarila Ilešič Čujovič, pa tudi tem zaposlenim kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva od konca leta 2018 zagotavlja na leto vsaj toliko plačanih prazničnih ur, kot jim imajo tisti, ki delajo od ponedeljka do petka s 40-urnim delovnim tednom. Za lani to denimo pomeni 80 ur, za letos pa 56, je navedla. Manjkajoče ure mora delodajalec izplačati z decembrsko plačo. A v sindikatu opozarjajo, da delodajalci te pravice kar dolgo niso spoštovali.
Tako je po njihovih navedbah odbor za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, katerega razlage so obvezne za vse uporabnike kolektivne pogodbe, od leta 2023 do 2026 pripravil štiri razlage, kako se pravica uresničuje. Med drugim je pojasnil, da delo na praznik odmene ne zmanjšuje. O vprašanju se je izrekalo tudi Višje delovno in socialno sodišče, ki je presodilo, da odmena ob plačilu za delo na praznik ni dvojno plačilo. Odločitev vrhovnega sodišča, ki je dopustilo revizijo, pa še čakajo.
Ker so bili po navedbah Ilešič Čujovič pozivi delodajalcem bolj ali manj neuspešni, je sindikat v imenu enega od članov decembra 2023 vložil tožbo. Sodba iz septembra letos, ki sicer še ni pravnomočna, je po njenih besedah pomembna, kjer je z njo Delovno in socialno sodišče sodišče v Ljubljani določilo metodologijo obračuna te praznične odmene. Kot je povedal svetovalec za pravne zadeve na sindikatu Nejc Potočnik, je sodišče zdravniku v nujni medicinski pomoči, ki od leta 2019 ni prejel niti ene ure odmene, za leta 2019-2025 prisodilo dobrih 21.000 evrov bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Sindikat je delodajalcem ponudil možnost dogovorov in jih pozval k poračunu za leta 2021-2025. A kot so izpostavili, je njihova prizadevanja dodatno otežilo nezavezujoče mnenje ministrstev za zdravje ter za demografijo, družino in socialne zadeve iz letošnjega avgusta. V skladu z njim bi od fonda letnih ur odšteli tudi celotno delo na praznik. Če je bilo na primer v enem letu 80 prazničnih ur, delavec pa je na dan praznika delal 48 ur, za 16 ur pa je med letom dobil nadomestilo za odsotnost, bi mu glede na mnenje ministrstev ostalo le še 16 ur odmene, je navedla Ilešič Čujovič.
Predsednica Konference sindikatov socialnih zavodov Mateja Milenkovič Šimek je dejala, da so v socialnovarstvenih zavodih naredili vse, da bi spor rešili brez sodišč. Ponekod so sklenili dogovor, a je takih zavodov po njenih besedah premalo. Sicer pa je po besedah Ilešič Čujovič največ odprtih zadev v bolnišnicah, omenila je tudi Zdravstveni dom Ljubljana.
Člane nameravajo zaščititi s tožbami. Ker terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih in bi za odmeno za leto 2021 rok potekel 10. januarja 2027, pravna služba sindikata intenzivno pripravlja množične tožbe za svoje člane. Te bodo vložili še pred iztekom zastaralnega roka, če ne bo prej sklenjen ustrezen dogovor, je napovedal Potočnik.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je na današnji novinarski konferenci, na kateri je sicer spregovoril o obveznem zdravstvenem prispevku, dejal, da je vsem javnim zdravstvenim zavodom poslal jasno navodilo. "Moja usmeritev je bila, da morajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov prevzeti odgovornost, se dogovoriti z deležniki in da ne nasprotujemo sklepanju morebitnih dogovorov," je povedal.