Teden / Bi bilo res konec sveta, če bi imeli zaposleni kakšen dela prost dan več?

Slovenija pozna skupaj 15 dela prostih dni. A v resnici zaposleni ne morejo izkoristiti vseh, saj tu in tam prazniki pridejo na vrsto za konec tedna. Letos bo takšnih osem.

Gospodarstvenikom je prejšnji teden za trenutek spet zastal dih, ko so v Levici predstavili predlog, da bi se morali takšni dnevi prenesti na naslednji delovni dan. Potrebne podpore v koaliciji zanj ni. A ob množičnem histeriziranju, da bi to Slovenijo spet poneslo v čas, ki ga je preživela za »železno zaveso« – nekaj podobnega je veljalo v bivši skupni državi –, in ponavljanju, kakšen udarec bi bil to za produktivnost, velja pogledati tudi čez planke. Podobno ureditev že poznajo drugod po svetu.

Na primer v Luksemburgu, kjer si zaposleni, če je dela prost dan na nedeljo, sami izberejo nadomestni dan, ki mora biti izkoriščen v treh mesecih. Podobno je v Belgiji, kjer nadomestni dela prost dan sprejmejo posvetovalni organi za podjetja v njihovi pristojnosti, sicer ga določi svet delavcev, kolektivna pogodba ali individualni dogovor med zaposlenimi in delodajalci. Ne nazadnje, tudi v Združenih državah Amerike, med maliki kapitalizma in produktivnosti, za zvezne uslužbence velja, da praznike, ki pridejo za konec tedna, navadno praznujejo na najbližji delovni dan.

Polemike o dela prostih dnevih niso nič novega – leta 2012 je vlada Janeza Janše, da bi povečala produktivnost, odpravila 2. januar kot dela prost dan. Večjega gospodarskega razcveta zaradi tega ravno ni bilo, 2. januar pa se je na seznam dela prostih dni vrnil pet let kasneje.

Pravo smolo bomo sicer imeli ob koncu leta 2027, ko bodo božič, dan samostojnosti in enotnosti ter nato še oba novoletna prosta dneva za konec tedna. Pravi levičarji bi morali takšen zakon zato podpreti, da bi dodatne dni izkoristili za tovariško druženje, krščanski demokrati pa tudi, da bi jih lažje posvetili molitvi. Pot do sprave je lahko tlakovana tudi s takšnimi trenutki.