Dr. Pavel Gantar: "Trenutno smo se znašli v neki krizi zaupanja v politiko v celoti."

“Z mojim odstopom se bodo pri glasovanju o novem predsedniku državnega zbora tudi v parlamentu izrazila nova razmerja, ki veljajo v vladni koaliciji.”

Napovedali ste, da boste s 1. septembrom odstopili s položaja predsednika državnega zbora. Zakaj in kako to, da šele zdaj?

Vedeti je treba, da je funkcija predsednika državnega zbora specifična v smislu, da začne odstop veljati takoj, ko se z njim seznani državni zbor. Predvsem pa je treba vedeti, da s te funkcije ni mogoče kar tako odkorakati in da je potreben čas, da se izbere kandidata za novega predsednika. Želel sem si, da bi to opravili že v sklopu julijske seje, vendar predloga za novega predsednika še nismo dobili, zato sem sklenil počakati do septembra. Ne bi želel prevzeti odgovornosti, da bi bil državni zbor mesec in pol brez predsednika.

Pričakujete, da bo vaš odstop prispeval k reševanju politične krize. Kako?

Tako, da bo trenutno vladno koalicijo na nek način vendarle prisilil, da se bo odločila za novega kandidata in poiskala večino v državnem zboru. Na ta način se bodo tudi v parlamentu izrazila nova razmerja, ki veljajo v vladni koaliciji. Da ne bomo imeli v parlamentu še stare koalicije, na izvršni ravni pa že novo.

Torej bo glasovanje o novem predsedniku DZ na nek način nadomestilo za glasovanje o zaupnici premieru Pahorju?

Ne bi želel, da bi tako izpadlo, a ker glasovanja o zaupnici očitno ni in ga verjetno še nekaj časa ne bo, bi se lahko zgodilo tudi to. Vendar opozarjam, to glasovanje ne bo enako glasovanju o zaupnici premieru, ker bo stranka Zares kandidata za novega predsednika državnega zbora podprla.

Pahorja pa na glasovanju o zaupnici ne bi podprli?

Kot član opozicijske stranke te zaupnice ne bi podprl.

Štejete za osebni neuspeh, da vam ni uspelo obrniti trenda padanja zaupanja v državni zbor?

Delno tudi, čeprav se mi zdi, da sem bil pri tem precej nemočen. Preprosto je trend padanja zaupanja povezan z odnosom do politike nasploh, z določenimi razpravami v državnem zboru. Seveda pa bi bilo omejevanje razprave in prepovedovanje poslancem, da govorijo, še bolj škodljivo. Trenutno smo se znašli v neki krizi zaupanja v politiko v celoti. Menim, da so volitve potrebne tudi zato, da se karte premešajo in da se vnovič vzpostavi nekoliko višja stopnja zaupanja.

Kakšno prihodnost ima po vašem stranka Zares? Kako bo nanjo vplival nedavni odhod dveh poslancev?

Dogajanje je posledica težavnosti formiranja nove stranke. Naša stranka je nastala na hitro, kmalu smo dosegli nek uspeh, prišli v vlado. Za stranko bi bilo bolje, če bi ostali v opoziciji. Ko pa smo postali del vlade, smo se mogoče nekateri, ki nam je to uspelo, spogledali in ugotovili, da drug z drugim nimamo kaj početi. To je nek proces čiščenja stranke, ki se je po mojem mnenju s tema dvema odstopoma končal. Ta dva odstopa sta stranki koristila, ker sta povečala notranjo koherentnost. Bolj ali manj očitno je, da imata tako Vili Trofenik kot Alojz Posedel težave z osnovnimi usmeritvami stranke, zato je nesmiselno, da bi na zunaj izkazovali neko enotnost, navznoter pa bi ostajala razhajanja.

Če stranka na naslednjih volitvah ne pride v parlament ...

Prepričan sem, da bo prišla.