Z ljudskim glasom do reform

»Temeljna družbena pogodba ne sme imeti nobene druge barve razen barve Slovenije, ta barva ima več kot dva milijona odtenkov.« S temi besedami je vodja SDS Janez Janša napovedal »ljudsko« pisanje strankinega alternativnega vladnega programa. Na spletni strani stranke so oblikovali forum, kamor lahko prebivalci pošiljajo zamisli, ki naj bi jih stranka nato vključila v svoj program. »V pičlih 24 urah smo že zbrali skoraj 200 odzivov in novih predlogov za SLOVENIJA ZMORE VEČ - vmes odlične ideje,« je Janša že naslednji dan zapisal na Twitterju.

Česa si torej ljudje želijo? Po več kot tednu dni je stranki zamisli poslalo približno 270 avtorjev, večina pa je šla v smeri znižanja davkov, ponovne uvedbe enotne davčne stopnje, zmanjševanja števila občin, prepovedi zadolževanja, zmanjšanja števila funkcionarjev, policistov in carinikov, zapiranja uradov in agencij ter celo ukinjanja zdravstvenih domov po občinah. Nekateri predlogi so seveda izstopali. »Bojana« recimo predlaga, da bi moral vsak lastnik nepremičnine plačati 10 evrov gasilskega prispevka, »če tega ne bo plačal, mu gasilci pač ne pomagajo, tako imajo v Ameriki«.

Način, na katerega se SDS loteva iskanja dveh milijonov odtenkov, ni sicer nič novega. Od novembra 2009, že več kot dve leti, obstaja precej bolj sofisticirano orodje zbiranja ljudskih zamisli, ki deluje na vladnem portalu predlagam.vladi.si. Na tej spletni strani, ki je nastala po zgledu estonskega spletnega mesta za e-participacijo osale.ee, je mogoče posamezne reformne zamisli predlagati, zanje glasovati in tudi prejeti uradni odgovor. Odziv je razmeroma dober. V dveh letih, do tega meseca je 5.153 uporabnikov ustvarilo približno 1.900 predlogov, objavilo 11.000 komentarjev in oddalo 18.000 glasov. A dejanski učinek je seveda precej manjši.

Po več kot tednu dni je stranki zamisli poslalo približno 270 avtorjev, večina pa je šla v smeri znižanja davkov, ponovne uvedbe enotne davčne stopnje, zmanjševanja števila občin, prepovedi zadolževanja, zmanjšanja števila funkcionarjev, policistov in carinikov, zapiranja uradov in agencij ter celo ukinjanja zdravstvenih domov po občinah.

Od 1.900 predlogov so uredniki vladnim in drugim ustanovam poslali 427 predlogov, od teh pa jih je bilo nazadnje uresničenih le 12 ali manj kot odstotek. Predlog za znižanje stopnje davka na dodano vrednost za otroške pralne plenice je denimo podprlo ministrstvo za finance in zamisel vneslo v spremembo pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Predlog za nadgradnjo programske opreme računalnikov v državni upravi, ki bi omogočala ogled datotek v »odprtem« formatu .odf, in predlog za prilagoditev spletnih storitev ministrstev vsem internetnim brskalnikom je denimo podprlo ministrstvo za javno upravo in zamisel vpisalo v akcijski načrt strategije razvoja elektronskega poslovanja.

Na dobri poti k uresničitvi sta tudi predlog odprave pogojev, ki se nanašajo na tehnične značilnosti vozil, za uveljavitev oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov in predlog za povečanje števila parkirišč za motoriste. Organi pa še vedno iščejo način, kako bi uvedli nove davčne stopnje za nezdravo hrano in pavšalni prispevek za vsa zdravila na recept. Zavrnili so zamisel za opredelitev »motečega pasjega lajanja kot prekrška« ali pa dekriminalizacijo vseh prepovedanih drog. Še največ težav imajo v vladi s predlogom, po katerem bi morali »avtomati vračati drobiž«, saj se po več kot 280 dneh pristojni organ, ki bi se na predlog odzval, še ni našel.