Za zdaj lahko rečemo, da so slovenske javne finance za evroobmočje bolj ko ne sladke skrbi - resnično velike javnofinančne težave so nakopičene v trojici ali morda peterici držav t. i. evroperiferije, na čelu z Grčijo.

Slovenske javne finance in bančni sistem niso v tako zelo katastrofalnem stanju, kot se včasih skuša prikazati, a korenite spremembe bodo kljub temu nujne, opozarja dr. Marko Košak, strokovnjak za bančništvo in finančne trge ter predavatelj na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Kako skrb zbujajoče je stanje slovenskih javnih financ? Je Slovenija res »nov problem evroobmočja«, kot je zapisal vplivni nemški časnik Handelsblatt?

Slovenija po osnovnih javnofinančnih parametrih nikakor ni problematična, če se primerja z drugimi članicami evroobmočja. Sploh pa bi bil ta »nov problem« zaradi svoje relativne majhnosti v kontekstu celotnega evroobmočja, v primerjavi z Grčijo, Irsko itd., razmeroma finančno manj zahteven. Vprašanje seveda je, ali bi obstajala pripravljenost za to, da se reši. Kljub vsemu za zdaj lahko rečemo, da so slovenske javne finance za evroobmočje bolj ko ne sladke skrbi - resnično velike javnofinančne težave so nakopičene v trojici ali morda peterici držav t. i. evroperiferije, na čelu z Grčijo, Irsko, Portugalsko, Španijo. Dogajanje zadnjih dni pa kaže, da se niti Italija ne bo mogla izogniti težavam. A te primerjave ne pomenijo, da bi si lahko glede prihodnosti slovenskih javnih financ privoščili brezbrižnost! Ravno nasprotno: dinamika poslabševanja javnofinančnih kazalcev je bila zadnja leta izjemna in še posebej zbuja skrb to, da ni videti, da bi se obetal preobrat, torej da bi se proračunski primanjkljaj začel resno zmanjševati in da bi se ustavilo povečevanje zadolženosti države. Primanjkljaj je leta 2010 znašal 5,6 odstotka BDP in naj bi se po lanskih napovedih leta 2011 zmanjšal na manj kot 5 odstotkov, a letošnja predvidevanja kažejo, da naj bi se celo zvišal na 5,8 odstotka do konca leta 2011. To, da očitno tudi letos še ne bo preobrata, je dovolj resen razlog za zaskrbljenost. Ne zaradi evra, EU, evropske komisije in drugih, pač pa predvsem zaradi nas samih in zaradi naše lastne prihodnosti v tej državi.