Sodba / Haider proti svobodi govora

Dve kršitvi desetega člena konvencije o človekovih pravicah

Jure Trampuš
MLADINA, št. 19, 15. 5. 2008

Koroški glavar Jörg Haider

Koroški glavar Jörg Haider
© Marko Jamnik

Oktobra 1990 je Jörg Haider v govoru množici hvalil vrednote »generacije vojakov«. Zanj so se vsi vojaki, tudi tisti, ki so v drugi svetovni vojni na strani Nemčije umirali za interese nacizma, borili za mir in svobodo. Po njegovem mnenju nihče ni bil dober ali slab, vsi vojaki naj bi bili zaslužni za razvoj demokracije.
Avstrijski novinar Gerhard Oberschlick je v reviji FORVM, mednarodnem časopisu za kulturno svobodo, politično enakost in solidarnost, objavil ves glavarjev govor. Zraven je dopisal: »Za Jörga Haiderja bi rekel, da, prvič, ni nacist, in da je, drugič, kljub vsemu, idiot«. Zaradi obrekovanja in žalitve je Haider novinarja tožil, avstrijska sodišča so mu pritrdila, a novinar je zmagal na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodniki so se sicer strinjali, da je novinarjev članek morda polemičen, ampak v njem ni šlo za osebni napad, saj je novinarju v članku uspelo objektivno pojasniti, zakaj je uporabil žaljive termine. Deseti člen konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo govora, namreč ne ščiti le idej in njihovega izražanja, pač pa tudi obliko, v kateri so podane. Avstrija je torej po mnenju evropskega sodišča kršila pravico do izražanja.
Podobno je bilo tudi v drugem primeru. Novembra 1998 je tednik Profil objavil kritiko knjige, ki je med drugim branila Haiderjevo poimenovanje koncentracijskih taborišč kot kazenska taborišča. Haider je tožil časopis, saj naj bi ta namigoval, da je kršil zakonske prepovedi zanikanja nacizma, holo-
kavsta, da je pač poskušal zmanjševati pomen zločinov, ki so jih storili nacisti. V Avstriji je zmagal tožnik, na evropskem sodišču za človekove pravice pa so sodniki sklenili, da je imel časopis dovolj dokazov za svoje trditve. Prikazovanje dejstev, ki so splošno znana - recimo tisto, da je Haider naklonjen nekaterim nacističnim idejam, ne potrebuje množice dokazov, in trditev, da je z besedo kazenska taborišča omalovaževal koncentracijska taborišča, tudi ne. Sodišče je menilo, da bi moral Haider kot politik prenesti »več tolerance proti kritikam izbire lastnih besed«. Tudi v primeru Haider proti Profilu so avstrijska sodišča kršila svobodo govora.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Jure Trampuš
MLADINA, št. 19, 15. 5. 2008

Koroški glavar Jörg Haider

Koroški glavar Jörg Haider
© Marko Jamnik

Oktobra 1990 je Jörg Haider v govoru množici hvalil vrednote »generacije vojakov«. Zanj so se vsi vojaki, tudi tisti, ki so v drugi svetovni vojni na strani Nemčije umirali za interese nacizma, borili za mir in svobodo. Po njegovem mnenju nihče ni bil dober ali slab, vsi vojaki naj bi bili zaslužni za razvoj demokracije.
Avstrijski novinar Gerhard Oberschlick je v reviji FORVM, mednarodnem časopisu za kulturno svobodo, politično enakost in solidarnost, objavil ves glavarjev govor. Zraven je dopisal: »Za Jörga Haiderja bi rekel, da, prvič, ni nacist, in da je, drugič, kljub vsemu, idiot«. Zaradi obrekovanja in žalitve je Haider novinarja tožil, avstrijska sodišča so mu pritrdila, a novinar je zmagal na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodniki so se sicer strinjali, da je novinarjev članek morda polemičen, ampak v njem ni šlo za osebni napad, saj je novinarju v članku uspelo objektivno pojasniti, zakaj je uporabil žaljive termine. Deseti člen konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo govora, namreč ne ščiti le idej in njihovega izražanja, pač pa tudi obliko, v kateri so podane. Avstrija je torej po mnenju evropskega sodišča kršila pravico do izražanja.
Podobno je bilo tudi v drugem primeru. Novembra 1998 je tednik Profil objavil kritiko knjige, ki je med drugim branila Haiderjevo poimenovanje koncentracijskih taborišč kot kazenska taborišča. Haider je tožil časopis, saj naj bi ta namigoval, da je kršil zakonske prepovedi zanikanja nacizma, holo-
kavsta, da je pač poskušal zmanjševati pomen zločinov, ki so jih storili nacisti. V Avstriji je zmagal tožnik, na evropskem sodišču za človekove pravice pa so sodniki sklenili, da je imel časopis dovolj dokazov za svoje trditve. Prikazovanje dejstev, ki so splošno znana - recimo tisto, da je Haider naklonjen nekaterim nacističnim idejam, ne potrebuje množice dokazov, in trditev, da je z besedo kazenska taborišča omalovaževal koncentracijska taborišča, tudi ne. Sodišče je menilo, da bi moral Haider kot politik prenesti »več tolerance proti kritikam izbire lastnih besed«. Tudi v primeru Haider proti Profilu so avstrijska sodišča kršila svobodo govora.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek:

Sodba

Kršenje svobode izražanja


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje