Plošče / Jamie Lidell: Jim

+ + +

Po sijajnem samostojnem prvencu Multiply se ekscentrik Jamie Lidell vrača s skoraj popolnoma organskim in melodičnim izdelkom. Pri produkciji je Lidllu pomagal Mocky, pri aranžmajih pa klaviaturist Gonzales. Oba sta zverzirana glasbena obrtnika in morda ravno zato Jim zveni preveč linearno. Čeprav je Lidell nadarjen vokalist, klasično strukturiran album deluje banalno, vsaj za publiko, ki si jo je nakopal z albumom Multiply. Če nič drugega je album izšel ob napačnem času, zadnje mesece smo slišali kar nekaj izdelkov, ki vsaj tako dobro posnemajo in prirejajo zvok in obrazce starega soula in r'n'b-ja. Zadnje upanje je živa različica projekta. Dodatna vrednost prvenca je bil Lidllov dinamični živi nastop, na odru je bil sam, vendar zastrašujoče suveren. Sedaj je angažiral celoten bend. Več pa ni nujno boljše.