Profil / Spomenka Hribar je moj idol!

Ko sem se ondan malo vozil naokrog in poslušal stare Franze, sem bil nič manj kot vzhičen nad tem, s kakšno lahkoto ta v bistvu davna muzika samo sebe prevede v dani trenutek - kakšna brezčasna veličina veje iz vsakega drugega komada. Moja naslednja pomisel so bila seveda tista neverjetna Trenja, ko si je unija lepljivega niča, ki je prepljusknil naš eter, nadela obličja in pravičniško kokodakala o ničemer - edini, ki se ji je imel čas in pogum postaviti po robu, pa je bil prav Zoran Predin.
In priznam, da nisem danes prav nič bližje razumevanju, od kod so nekateri osebki - katerih edina platforma za slavo je tista uboga medenica, ki jo prav po avstrijsko drgnejo naravnost ob kamero - od kod so bili taki osebki sposobni črpati aroganco in napuh, da so se spravili solit pamet avtorju vsaj dvajsetih od stotih najboljših slovenskih komadov vseh časov. Prav zato sem bil toliko bolj vesel, ko je Zoran pred meseci pokasiral glasbenega viktorja, saj je bila ta direktna sodba naravnost iz baze najboljša možna vindikacija njegovega izpostavljanja ... Dasiravno z zamudo treh let.