16. 7. 2008 | Mladina 23
Tu je spal Bush!
Kako smo izumili obsedno stanje, kako smo živeli v njem, ne da bi to opazili, in kako je postalo telesni stražar korporativne države
Predsednik Georg Bush se bo v svojem blindiranem avtomobilu peljal po cesti od Brnika do Brda. Prebivalce in živali bodo odstranili.
© Matej Leskovšek
Bush bo te dni obiskal Slovenijo. In tu celo prespal. Na vrata hotelske sobe, v kateri bo prespal, bodo lahko potem nabili napis: »Bush slept here!« In jo potem oglaševali v turističnih vodnikih in dražje zaračunavali. Tako kot to počnejo ameriški moteli, v katerih je nekoč prespal Elvis Presley, recimo motel Trade Winds v Clintonu (Oklahoma). Lestenec - rahlo orientalski. Ogledalo - dostojnih dimenzij. Ladijski strop. Zofa - kingsize. Dva fotelja, miza, malce memorabilie. Non-smoking room, ki izgleda kot bordel iz kakega starega filma z Marlene Dietrich. Ne ravno Heartbreak Hotel, toda na vratih sobe 215 piše: »Elvis Slept Here.« Soba ni bistveno dražja od drugih, saj veste, da si jo lahko privoščijo Elvisovi impersonatorji, ki so očitno njena ciljna skupina. Logično, ciljna skupina sobe, v kateri bo prespal Bush, bodo Bushevi impersonatorji. Kar pa zna biti problem: le kdo še hoče biti njegov impersonator? Niti sam Bush noče biti več Bush. Še malo, pa res ne bo več. Mandat gre h koncu. Sondaže ga le še komaj zaznajo. Celo ameriški mediji ga le še komaj opazijo.
Bush je preteklost, toda preteklost v svetu, v katerem vam politiki, slovenski še posebej, ne pravijo več: »Dali vam bomo prihodnost,« ampak: »Prihodnosti vam ne moremo več dati - lahko pa vam damo preteklost!« In njegov obisk naj bi bil kljub temu - ali pa ravno zato - velik uspeh Slovenije, pravi Dogodek, da ne rečem Event, orjaški dosežek slovenske diplomacije, največje priznanje, Triglav slovenskega predsedovanja Evropski uniji in kaj vem še kaj. Nekaj, kar smo komaj čakali. Nekaj, o čemer smo sanjali. Nekaj, kar bo povečalo prepoznavnost Slovenije. Nekaj, kar bo dvignilo naš ponos. Čisti užitek. Pa četudi bo tu le prespal. In četudi bo Slovenijo povsem verjetno prespal.
Zdaj pa si predstavljajte, da bi Bush živel v Sloveniji. Predstavljajte si, da bi ga tu imeli 365 dni na leto. Bi hoteli, da bi živel v Sloveniji? Bi ga hoteli imeti 365 dni na leto? Vprašanje, ali bi hoteli živeti z Bushem, pride namreč vedno v paketu z vprašanjem, ali hočete živeti v obsednem stanju. Ali hočete živeti z obsednim stanjem? Z Bushem vedno pride obsedno stanje. In narobe, z obsednim stanjem vedno pride Bush, mojster groze, master of suspense. Sveta ni hotel spremeniti le v grozljivko, ki bi jo bilo mogoče gledati, ampak v grozljivko, v katero bi lahko res vstopili. V grozljivko, v kateri bi lahko živeli. V perverzijo Disneylanda, za katerega je Walt Disney šlogal, da bo kot film, v katerega lahko vstopiš. Ne pozabite, kako je Bush Ameriko strašil s stalnimi lažnimi alarmi, terorističnimi grožnjami, »drugim valom terorja«, policijskimi blokadami, checkpoints, legitimiranji, interniranji, paradiranji Nacionalne garde, preletavanji letal in helikopterjev, zapiranji mostov in tunelov, napihovanji »domače fronte«, ustvarjanjem tesnobe, bombastičnimi iskanji ameriških celic Al Kaide, bomb, biokemije in turbanov, skrivanjem informacij, neomakartizmom, histerizacijo letalskega prometa, militarizacijo družbe in nepreglednimi kopičenji »protiterorističnih zakonov«.
Ameriko je spremenil v deželo obsednega stanja. In ne le Amerike, ampak tudi Irak, Afganistan, Bližnji vzhod, pa Iran, tudi Evropo. Slovenija je ostala zunaj tega obsednega stanja. Ni ji ga bilo treba inhalirati. Toda moral je priti Bush, da je tudi Slovenija izkusila obsedno stanje. Da ga je lahko inhalirala. Da se je spremenila v deželo obsednega stanja. Napovedali so posebne ukrepe, tako rekoč izredne razmere, spremembe v prometnem režimu, omejeno gibanje, poostren nadzor, veliko policije, barikade, trume ameriških agentov, ki da že češejo in bodo česali Slovenijo - hej, k nam prihaja »najbolj varovana oseba na svetu«. Najbolj varovana oseba na svetu? Vraga, Bush je obsedno stanje, ki hodi. To je njegova koža. In Slovenija je dobila priložnost, da zleze v njegovo kožo. Da ga začuti. Busha povabiš na kavo - in dobiš obsedno stanje. Veš, kaj te čaka, če ga povabiš na kavo. Veš, da ne bo prišel sam. In kljub temu se delaš, kot da si ga vesel, kot da si ga komaj čakal in kot da uživaš v obsednem stanju, ki ga vozi s sabo. Po svoje absurdno in groteskno je, da Bushu pustiš, da je Bush tudi v Sloveniji.
Optimisti, tiste trije, ki so še v Sloveniji, so si rekli: Vau, Bush prihaja - dobili bomo brezplačno furo po tematskem parku obsednega stanja! Za dan ali dva bomo lahko tudi mi občutili, kako je, ko v deželo pride Bush! Joj, ali fura vključuje tudi torturo, zasliševanje s tišino, tunkanje v vodi, dolgo klečanje, pokrivanje s kapuco, vojaške pse, davljenje s slanimi presticami in metanje palice Tonyju Blairu? Pesimisti so si rekli: Oh, Bush prihaja - na srečo bo tu le dva dni! Potem bo odšel! Z njim nam ne bo treba preživeti celega življenja! No, pravi, avtentični pesimist bi se moral vprašati: Bo Bush po dveh dneh res odšel? Nam življenja res ne bo treba preživeti z njim? Kdo navsezadnje pravi, da bo Bush odšel, ko bo odšel? In kdo pravi, da življenja ne bomo preživeli z njim? Ne bi ga povabili, če bi hoteli, da odide. Ne bi ga povabili, če ne bi bil že tu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.