Film / Neverjetni Hulk

zadržan +

Spopad dveh orožij za množično uničevanje - s twistom.

Ko smo pogledali nazadnje, se je dr. Bruce Banner prelevil v Hulka, v huronsko, zeleno, besno orožje za množično uničevanje, kar se je kakopak zgodilo ravno v času, ko je Bush manično iskal iraško orožje za množično uničevanje. Hulk, posnet po stripu Stana Leeja, je leta 2003 izgledal kot kritika ameriške apokaliptične obsedenosti z orožjem za množično uničevanje - in njenega serijskega, bombastičnega, histeričnega proizvajanja orožja za množično uničevanje. Hulk je bil - tudi po zaslugi tajvanskega režiserja Anga Leeja - primer stripovskega filma, ki je skušal biti realističen. Zato ne preseneča, da se nadaljevanje, Neverjetni Hulk, začne v brazilski faveli, trebuhu Tretjega sveta, popolnem eksotičnem slumu, metropoli socialne deprivilegiranosti in zavrženosti, kamor se je skril anksiozni dr. Bruce Banner (Edward Norton), ki se preživlja kot delavec v tovarni. Ko ne tezgari, se uči portugalsko. In ko se ne uči portugalsko, išče zdravilo proti sebi - proti Hulku. Toda še preden bi lahko našel samega sebe, ga najdejo ameriški specialci, ki jih vodita general Ross (William Hurt) in militantni, fanatični, mračni Blonsky (Tim Roth). In tako se strehe favele prelevijo v atletsko stezo: začne se namreč dolg pregon, toda ne z avtomobili, džipi, motorji ali helikopterji, ampak peš. Tako kot v uvodu zadnje bondiade, le da je tu manj akrobacij in več švicanja, ki pa je v popolni rimi s švicfabriko, v kateri tezgarijo Banner in ostali favelisti. Neverjetni Hulk se stripovsko, napol ludistično poigrava z realizmom in s kužnim, kompromitiranim kontekstom ameriške zunanje politike (oborožene intervencije v Tretjem svetu, iskanje orožja za množično uničevanje, pregon »pošasti«, ki so jo sami ustvarili, aroganca vojaško-industrijskega kompleksa ipd.), toda ko Blonsky udejani svojo veliko ambicijo, genetsko mutacijo v vsemogočno beštijo po imenu Abomination, Ameriko prelevi v apokaliptično bojišče, v transformersko prizorišče spopada med Hulkom in Blonskim, med dvema orožjema za množično uničevanje, med dvema pošastima, ki ju je ustvarila sama Amerika, pa četudi si ne more kaj, da ne bi hvalil »dobrega« orožja za množično uničevanje.