Intervju / Razkrita Titova moskovska skrivnost

Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi.

Kdaj je Tito prišel v Moskvo in kaj je tam počel?

> Ko je bil leta 1934 Tito izpuščen iz zaporov v Lepoglavi in Mariboru, je za pet let izginil. Ta leta so skrivnostna. V Moskvo je prišel leta 1935 brez mandata partije. Sodobni ruski zgodovinar Bondarev se sprašuje, »zakaj je Josip Broz Tito prišel v Sovjetsko zvezo, kjer nihče ni potreboval njegovega delovanja in mu tudi nihče ni nameraval dati odgovornega dela«.
Sam Tito je trdil, da je hotel videti ženo Pelagijo in sina Žarka ter nameraval študirati na Mednarodni leninski šoli. Ženo in sina je sicer videl, toda na leninski univerzi v tistem obdobju Tito ni bil niti en dan.
Kaj ga je gnalo v Moskvo? Moralo ga je gnati nekaj drugega. Šlo mu je za najvišji mandat v KPJ - položaj generalnega sekretarja. Toda kako bi Tito to postal, saj je bil v Moskvi popolnoma neznan?
Generalne sekretarje komunističnih partij po Evropi je postavljala Kominterna. Ta je bila sestavljena iz dveh sekcij: iz oddelka kadrov, ki je bil odgovoren za izbiro kandidatov in ga je vodil Bolgar Damjanov (Belov), in iz tajne policije GPU/NKVD, ki jo je vodil general Moskvin (Triliser). NKVD je bila seveda nadrejena, saj je bila tajna Stalinova policija, ki jo je takrat vodil Jagoda, za njim pa Ježov in Berija.
Titov smoter je bil postati generalni sekretar KPJ. Ker pri oddelku kadrov ni imel možnosti, se je domislil nečesa izvirnega: medtem ko noben drug visoki funkcionar KPJ ni iskal zvez s Stalinovo tajno policijo, je Broz ravno tam zaznal svojo oporo. Z denunciacijami svojih najbližjih tovarišev je hitro navezal dobre stike z NKVD.
Dokumenti, ki sem jih odkril, potrjujejo, da je Tito v Moskvi sodeloval predvsem z NKVD, znotraj Kominterne z generalom Moskvinom in s predstavnikom oddelka kadrov Karaivanovom, hkrati pa je odhajal tudi v osrednjo stavbo NKVD, v Lubjanko, kjer je bil tudi zloglasni zapor, in se sestajal z generalom Jakubovičem.