Manipulator / Kam so izginili volilni upravičenci?
Ministrstvo za notranje zadeve se je odreklo namišljenim volivcem
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 27, 3. 7. 2008
Od prejšnjega glasovanja, predsedniških volitev in referenduma o lastninjenju zavarovalnic 11. novembra lani, je preteklo zgolj sedem mesecev, pristojni sestavljavci volilnih imenikov pa so izgubili skoraj 30 tisoč volivcev.
In to kljub temu, da je število volilnih upravičencev iz referenduma v referendum ter iz volitev v volitve, vse od prvega referenduma o volilnem sistemu leta 1996, ves čas raslo. Tajnik državne volilne komisije Marko Golobič pojasnjuje, da se razlika med številom volilnih upravičencev na prejšnjem in tem referendumu ujema s številko, za katero je bil tokrat manjši posebni volilni imenik. Volilno pravico na referendumu o pokrajinah je torej imelo 27.593 izseljencev manj kot ob predsedniških volitvah.
Krčenje posebnega volilnega imenika se zdi enako smiselno, kot se je nesmiselno zdelo njegovo širjenje pred zadnjimi volitvami. Vlada je takrat v upanju na čimvečji odziv izseljencev, kjer vedno zmaguje desnica, povečala posebni volilni imenik in v večja izseljenska središča poslala vladne uslužbence, ki so ponujali državljanstva in vpis v posebni volilni imenik. V veliki želji pa je naštela tudi precej volilnih upravičencev, ki so ali mrtvi ali pa jih ni mogoče najti. To se je jasno pokazalo po volitvah, ko je iz tujine nazaj prispelo na tisoče glasovnic, ker niso dosegle naslovnika.
V tej luči se zdi edina možna poteza krčenje posebnega volilnega imenika. Je pa vprašanje, kaj to pomeni za legitimnost vsakokratnih volitev in referendumov, če vlada od glasovanja do glasovanja občutno spreminja število volilnih upravičencev. In kaj imajo v zagovor povedati na MNZ? Poslali so dolg in zapleten odgovor, v katerem med drugim pojasnjujejo, da »državljani Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v RS in še nimajo urejenega naslova za uresničevanje volilne pravice, niso bili zajeti v uradno kvoto volilnih upravičencev«. Seveda pa niso povedali, da popravljajo napako izpred prejšnjih volitev. Na tokratnem referendumu je bil krog volilnih upravičencev namreč povsem enak kot na predsedniških volitvah, volilno pravico so imeli tudi izseljenci, le da niso imeli pravice glasovanja po pošti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 27, 3. 7. 2008
Od prejšnjega glasovanja, predsedniških volitev in referenduma o lastninjenju zavarovalnic 11. novembra lani, je preteklo zgolj sedem mesecev, pristojni sestavljavci volilnih imenikov pa so izgubili skoraj 30 tisoč volivcev.
In to kljub temu, da je število volilnih upravičencev iz referenduma v referendum ter iz volitev v volitve, vse od prvega referenduma o volilnem sistemu leta 1996, ves čas raslo. Tajnik državne volilne komisije Marko Golobič pojasnjuje, da se razlika med številom volilnih upravičencev na prejšnjem in tem referendumu ujema s številko, za katero je bil tokrat manjši posebni volilni imenik. Volilno pravico na referendumu o pokrajinah je torej imelo 27.593 izseljencev manj kot ob predsedniških volitvah.
Krčenje posebnega volilnega imenika se zdi enako smiselno, kot se je nesmiselno zdelo njegovo širjenje pred zadnjimi volitvami. Vlada je takrat v upanju na čimvečji odziv izseljencev, kjer vedno zmaguje desnica, povečala posebni volilni imenik in v večja izseljenska središča poslala vladne uslužbence, ki so ponujali državljanstva in vpis v posebni volilni imenik. V veliki želji pa je naštela tudi precej volilnih upravičencev, ki so ali mrtvi ali pa jih ni mogoče najti. To se je jasno pokazalo po volitvah, ko je iz tujine nazaj prispelo na tisoče glasovnic, ker niso dosegle naslovnika.
V tej luči se zdi edina možna poteza krčenje posebnega volilnega imenika. Je pa vprašanje, kaj to pomeni za legitimnost vsakokratnih volitev in referendumov, če vlada od glasovanja do glasovanja občutno spreminja število volilnih upravičencev. In kaj imajo v zagovor povedati na MNZ? Poslali so dolg in zapleten odgovor, v katerem med drugim pojasnjujejo, da »državljani Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v RS in še nimajo urejenega naslova za uresničevanje volilne pravice, niso bili zajeti v uradno kvoto volilnih upravičencev«. Seveda pa niso povedali, da popravljajo napako izpred prejšnjih volitev. Na tokratnem referendumu je bil krog volilnih upravičencev namreč povsem enak kot na predsedniških volitvah, volilno pravico so imeli tudi izseljenci, le da niso imeli pravice glasovanja po pošti.