film / Dosjeji X - Želim verjeti
The X-Files: I Want to Believe, 2008 Chris Carter
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 30, 24. 7. 2008
zelo proti +
Fox Mulder (David Duchovny), FBI-jev specialist za paranormalne, ezoterične in zunajzemeljske fenomene, je imel v pisarni na steni napis: »I want to believe.« Hja: Želim verjeti. Toda da bi gledali TV serijo Dosjeji X, nam v resnici ni bilo treba verjeti - serija se je gledala sama od sebe, avtomatično in tekoče, kot vsi dobri trilerji. Najboljše epizode bi lahko povsem mirno vrteli v kinu. Šele kasneje, ko je mutirala v Twin Peaks, so jo lahko požirali le še tisti, ki so verjeli. Ko pa je serija izgubila tempo in ideje, ni več pomagalo niti to, da si verjel. Serije na koncu vedno izgledajo enako: utrujeno, nejevoljno, posušeno. In film Dosjeji X - Želim verjeti izgleda slabše od najslabše epizode Dosjejev X. Komaj se še premika, ali bolje rečeno - le še tu in tam malce trzne, kot pacient, ki je pozabil umreti. Okej, kot pacient, ki je pozabil, da je že umrl. Gillian Anderson, ki igra Dano Scully, nekdanjo Mulderjevo partnerko-v-veri, je videti kot statistka, ki čaka na avdicijo za kako zdravniško telenovelo. Igralke, ki so videti tako nekarizmatično, imajo potem eno samo repliko: »Doktor vas bo zdaj sprejel.« Za Mulderja pa si film vzame čas: najprej kaže le njegov hrbet, le njegove noge, saj veste, kamera ga skriva, dokler nismo deležni velikega razkritja - Mulder si je pustil brado! Vau! Umaknil se je v samoto. Nič več se mu ne ljubi. Dani tudi ne. Zakaj ju potem silijo v film? Zakaj ju ne pustijo pri miru? Ko bi jima Billy Connolly, stand-up komik, ki hlini telepatskega duhovnika, povedal vsaj kak vic. Magari o pedofilskih duhovnikih.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 30, 24. 7. 2008
zelo proti +
Fox Mulder (David Duchovny), FBI-jev specialist za paranormalne, ezoterične in zunajzemeljske fenomene, je imel v pisarni na steni napis: »I want to believe.« Hja: Želim verjeti. Toda da bi gledali TV serijo Dosjeji X, nam v resnici ni bilo treba verjeti - serija se je gledala sama od sebe, avtomatično in tekoče, kot vsi dobri trilerji. Najboljše epizode bi lahko povsem mirno vrteli v kinu. Šele kasneje, ko je mutirala v Twin Peaks, so jo lahko požirali le še tisti, ki so verjeli. Ko pa je serija izgubila tempo in ideje, ni več pomagalo niti to, da si verjel. Serije na koncu vedno izgledajo enako: utrujeno, nejevoljno, posušeno. In film Dosjeji X - Želim verjeti izgleda slabše od najslabše epizode Dosjejev X. Komaj se še premika, ali bolje rečeno - le še tu in tam malce trzne, kot pacient, ki je pozabil umreti. Okej, kot pacient, ki je pozabil, da je že umrl. Gillian Anderson, ki igra Dano Scully, nekdanjo Mulderjevo partnerko-v-veri, je videti kot statistka, ki čaka na avdicijo za kako zdravniško telenovelo. Igralke, ki so videti tako nekarizmatično, imajo potem eno samo repliko: »Doktor vas bo zdaj sprejel.« Za Mulderja pa si film vzame čas: najprej kaže le njegov hrbet, le njegove noge, saj veste, kamera ga skriva, dokler nismo deležni velikega razkritja - Mulder si je pustil brado! Vau! Umaknil se je v samoto. Nič več se mu ne ljubi. Dani tudi ne. Zakaj ju potem silijo v film? Zakaj ju ne pustijo pri miru? Ko bi jima Billy Connolly, stand-up komik, ki hlini telepatskega duhovnika, povedal vsaj kak vic. Magari o pedofilskih duhovnikih.