DVD / Sherlock Holmes in Jack Razparač
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 30, 24. 7. 2008
Ko se je val h'woodskih konspiroloških trilerjev v sedemdesetih ravno dobro polegel, je Bob Clark, avtor serije kultnih šokerjev (Otroci se ne bi smeli igrati z mrtvimi rečmi, Črni Božič, Smrtne sanje), posnel ultimativni konspirološki triler, čigar slovenski naslov pove vse: Sherlock Holmes vs. Jack Razparač. Najbolj slavni viktorijanski privatni detektiv vs. najbolj slavni viktorijanski serijski morilec. Fikcija vs. resnica. Konspirologija vs. faktografija. Leta 1888 se London strese od groze – nekdo napol zverinsko, napol kirurško pobija prostitutke. Ker je enigma prevelika, vpokličejo Sherlocka Holmesa (Christopher Plummer), ki pride opasan z dr. Watsonom (James Mason), toda njegova famozna dedukcija se kmalu prelevi v konspirološko odmotavanje labirinta, v katerem je več, kot lahko nese. Film Sherlock Holmes in Jack Razparač izgleda tako, kot da bi ga napisal Dan Brown. Vse teorije zarote, ki so bile tedaj v zraku, spravi na tla, kjer jih Holmes povezuje kot fino, elegantno, gotsko tkanino. S to konspirološko študijo, polno velikih imen (Anthony Quayle, David Hemmings, John Gielgud, Donald Sutherland, Genevieve Bujold, Susan Clark, Frank Finlay), je Clark sklenil sedemdeseta. Potem so se začela osemdeseta, v katerih je najbolj blestel s komedijo Pri pujsu. Lani se je ubil – v prometni nesreči. Pod losangeleškimi palisadami.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 30, 24. 7. 2008
Ko se je val h'woodskih konspiroloških trilerjev v sedemdesetih ravno dobro polegel, je Bob Clark, avtor serije kultnih šokerjev (Otroci se ne bi smeli igrati z mrtvimi rečmi, Črni Božič, Smrtne sanje), posnel ultimativni konspirološki triler, čigar slovenski naslov pove vse: Sherlock Holmes vs. Jack Razparač. Najbolj slavni viktorijanski privatni detektiv vs. najbolj slavni viktorijanski serijski morilec. Fikcija vs. resnica. Konspirologija vs. faktografija. Leta 1888 se London strese od groze – nekdo napol zverinsko, napol kirurško pobija prostitutke. Ker je enigma prevelika, vpokličejo Sherlocka Holmesa (Christopher Plummer), ki pride opasan z dr. Watsonom (James Mason), toda njegova famozna dedukcija se kmalu prelevi v konspirološko odmotavanje labirinta, v katerem je več, kot lahko nese. Film Sherlock Holmes in Jack Razparač izgleda tako, kot da bi ga napisal Dan Brown. Vse teorije zarote, ki so bile tedaj v zraku, spravi na tla, kjer jih Holmes povezuje kot fino, elegantno, gotsko tkanino. S to konspirološko študijo, polno velikih imen (Anthony Quayle, David Hemmings, John Gielgud, Donald Sutherland, Genevieve Bujold, Susan Clark, Frank Finlay), je Clark sklenil sedemdeseta. Potem so se začela osemdeseta, v katerih je najbolj blestel s komedijo Pri pujsu. Lani se je ubil – v prometni nesreči. Pod losangeleškimi palisadami.