Zločini / 1941 - Leto, ki se vrača

Slavko Goldstein, novinar, dolgoletni urednik pri več hrvaških medijih in založniških podjetjih, nekdanji predsednik židovske občine v Zagrebu in predsednik Sveta spominskega območja Jasenovac ter založnik Novega Libra, v knjigi 1941 - leto, ki se vrača izjemno zanimivo prepleta svojo osebno pripoved o drugi svetovni vojni, v kateri se je boril kot partizan, s številnimi novimi podatki, ki razkrivajo korenine skrajnih nacionalizmov

Vaša knjiga nosi poleg naslova 1941 še podnaslov »leto, ki se vrača«. To je bilo za vas najhujše leto, toda zakaj ste prepričani, da se vrača?

> Ne vrača se samo zame, po svoje se je vrnilo za vse nas. Zame je bilo to res najhujše leto. Izgubil sem očeta in veliko bližnjih iz očetove in materine družine, pa tudi po splošnem dogajanju je bilo to najhujše leto. Naslov knjige je bil pravzaprav mišljen kot opis srbsko-hrvaških odnosov, s katerimi se knjiga večinoma ukvarja. V teh odnosih so se do leta 1941 dogajale različne spremembe, nastajala so zavezništva in prijateljstva, pa tudi razlike, spori in hudi politični prepiri. Bili so tudi atentati - atentat na Radića in na kralja Aleksandra in še nekaj političnih ubojev, vendar nikoli ni bilo genocida niti drugih množičnih pobojev nedolžnih ljudi. Politične spore smo zmeraj nekako prebrodili vse do leta 1941, ko so ustaši v odnosih med narodoma kot politično sredstvo prvič uporabili genocid. To je bil načrtovan, načrten genocid nad Srbi. Zelo hitro, že v drugi polovici leta 1941, so z genocidom odgovorili četniki - z maščevalnimi genocidnimi akcijami proti Hrvatom in muslimanom, največ v vzhodni Bosni. Od tedaj, od leta 1941, ko so se genocid in drugi množični poboji na ozemlju nekdanje Jugoslavije prvič uporabili kot politično orožje, se je to še nekajkrat ponovilo - leta 1945 kot maščevanje in kot politično motivirane množične politične likvidacije in nato znova leta 1991 in 1995, pa čeprav vsakokrat v vse manjšem obsegu. Strahote iz leta 1991 so bile manjše od strahot iz leta 1941, strahote iz leta 1995 pa manjše od tistih iz leta 1945. Toda še zmeraj nismo povsem prepričani, da se množični poboji ne bodo ponovili, pa čeprav v manjšem obsegu.