Knjige / Olivier Roy: Globalizirani islam
Založba Krtina, zbirka Krt, 2007, 20.00 €
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 35, 28. 8. 2008
+ + + + +
Kdo je največ naredil za sekularizacijo islama? Najprej pomislite, da liberalni islamisti, »laični« muslimani ali pa reformisti. Ne, ravno obratno: neofundamentalisti! Še posebej tisti, ki so 11. septembra 2001 ugrabili potniška letala in potem samomorilsko razstrelili Svetovni trgovinski center. Za začetek: njihovo »džihadsko« dejanje je bilo povsem sekularno. Navezali so se namreč na novejše, laične, zahodne oblike terorizma, »tako glede tarč (ameriški imperializem) kot glede načinov delovanja (ugrabitev letala)«. Plus: njihova akcija je bila samomorilska (kar ni ravno v duhu vere), vsi ugrabitelji so zapustili svoje domovine (tudi to ni ravno v duhu vere), vsi so potrgali vezi s svojimi družinami (hja, tudi to je daleč od duha vere), njihov napad na Ameriko pa je bil zavit v jezik »antiimperialistične in tretjesvetske skrajne levice« (točno, rdečo zastavo je zamenjal zeleni prapor). Ergo: svojo vero, svojo vernost, svojo privrženost islamu so dokazali s sekularnim dejanjem, z javnim razkazovanjem, okej, z najbolj skrajno obliko javnega razkazovanja - s terorizmom. Tako nekako pravi Olivier Roy, ki pokaže, da je do tega - do neofundamentalizma, do novega radikalizma, do Osame bin Ladna ipd. - prišlo zato, ker se je islam premaknil na Zahod in ker so klasična islamistična gibanja iz šestdesetih in sedemdesetih let opustila prepričanje, »da je za islamizacijo družbe treba ustanoviti islamsko državo«. Vsa ta islamistična gibanja so »hotela islamizirati neko konkretno družbo, in sicer s prevzemom oblasti«. S tem, ko so prevzela oblast, so morala pristati na politizacijo in politični pluralizem (pa tudi na nasilje, kompromise in korupcijo, ki pridejo s politizacijo). S tem, ko so pristala na politični pluralizem, so pristala na ločitev religije in politike. S tem pa, ko so pristala na ločitev religije in politike, so omogočila sekularizacijo islama - selitev islama na Zahod, izgubo univerzalnosti islama in »versko reakcijo, ki skuša religijo rešiti pred političnim«.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 35, 28. 8. 2008
+ + + + +
Kdo je največ naredil za sekularizacijo islama? Najprej pomislite, da liberalni islamisti, »laični« muslimani ali pa reformisti. Ne, ravno obratno: neofundamentalisti! Še posebej tisti, ki so 11. septembra 2001 ugrabili potniška letala in potem samomorilsko razstrelili Svetovni trgovinski center. Za začetek: njihovo »džihadsko« dejanje je bilo povsem sekularno. Navezali so se namreč na novejše, laične, zahodne oblike terorizma, »tako glede tarč (ameriški imperializem) kot glede načinov delovanja (ugrabitev letala)«. Plus: njihova akcija je bila samomorilska (kar ni ravno v duhu vere), vsi ugrabitelji so zapustili svoje domovine (tudi to ni ravno v duhu vere), vsi so potrgali vezi s svojimi družinami (hja, tudi to je daleč od duha vere), njihov napad na Ameriko pa je bil zavit v jezik »antiimperialistične in tretjesvetske skrajne levice« (točno, rdečo zastavo je zamenjal zeleni prapor). Ergo: svojo vero, svojo vernost, svojo privrženost islamu so dokazali s sekularnim dejanjem, z javnim razkazovanjem, okej, z najbolj skrajno obliko javnega razkazovanja - s terorizmom. Tako nekako pravi Olivier Roy, ki pokaže, da je do tega - do neofundamentalizma, do novega radikalizma, do Osame bin Ladna ipd. - prišlo zato, ker se je islam premaknil na Zahod in ker so klasična islamistična gibanja iz šestdesetih in sedemdesetih let opustila prepričanje, »da je za islamizacijo družbe treba ustanoviti islamsko državo«. Vsa ta islamistična gibanja so »hotela islamizirati neko konkretno družbo, in sicer s prevzemom oblasti«. S tem, ko so prevzela oblast, so morala pristati na politizacijo in politični pluralizem (pa tudi na nasilje, kompromise in korupcijo, ki pridejo s politizacijo). S tem, ko so pristala na politični pluralizem, so pristala na ločitev religije in politike. S tem pa, ko so pristala na ločitev religije in politike, so omogočila sekularizacijo islama - selitev islama na Zahod, izgubo univerzalnosti islama in »versko reakcijo, ki skuša religijo rešiti pred političnim«.