Film / Nevarnost v Bangkoku

Bangkok Dangerous Oxide Pang & Danny Pang, 2008

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 38, 18. 9. 2008

proti

Divji v srcu.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 38, 18. 9. 2008

proti

Divji v srcu.

Nicolas Cage je morilec. Poklicni morilec. Za začetek ubije film. Dve muhi na en mah, pravzaprav: ubije namreč tako film, ki ga gledate, kot tajski original, čigar rimejk gledate. Hja, v eni potezi. In kar je hecno: oba filma, tako original kot rimejk, sta posnela ista režiserja, brata Pang, rojena v Hongkongu, bazirana na Tajskem. »Ime mi je Joe in počnem to,« pravi Cage. Hoče reči: ubijam. Reči? Nicolas Cage govori! Čakajte, mar ni bil glavni junak originalne, tajske Nevarnosti v Bangkoku nem? In gluh? Seveda je bil. Aha, twist! H'woodski rimejki pridejo vedno s twistom - reči obrnejo, saj veste, da jim ne bi kdo očital, da le kopirajo in da niso kreativni, in da presenetijo tiste, ki so videli original. Tisti, ki so videli original, tokrat ne bodo le presenečeni, ampak šokirani - no, zgroženi. Še bolje: ogorčeni. Ker je bil originalni poklicni morilec gluhonem in samurajsko osamljen, izoliran od ostalega sveta, je bil originalni film tako rekoč »nem« - slišati je le strele. Ker pa si Hollywood nemega filma ne more privoščiti, skuša Cage strele in sledi originala zasenčiti z besedami, ki jih polaga tako pretirano in tako komično smrtno resno kot svoj kataloški patos - okej, kot da je ravno prišel s prve lekcije Actor's Studia. Takoj veste, da je v njem nekaj več. Njegovi »notranji« monologi so pravi sloni. Nič, David Lynch mu je med snemanjem Divjih v srcu očitno nekaj rekel, pa se zdaj ne more spomniti, kaj. Joe, ki pripotuje na Tajsko, da bi - ekspertno, fantomsko, lakonično, brezvestno - pobil nekaj ljudi, ni običajni zahodni turist: hej, na Tajsko je prišel ubijat, ne pa fukat! Poklicni morilci so filozofi - in njihovo izrazno sredstvo je ubijanje. Ubijajo, da bi lažje in bolj doživeto razmišljali o smrti. Razlog več, da Joe, profi, ki hlepi po odrešitvi (in golobih in romantični tragičnosti in slow-motionu), v očeh svojih žrtev vidi sebe. In brata Pang ta kliše pošljeta v malo šolo Johna Wooja, pri tem pa gresta celo tako daleč, da je gluhonema zdaj punca (Charlie Young), ki Joeju spremeni pogled na svet. Razlika je le v tem, da je bila v Killerju slepa. Lulaaaaa!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja

Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde 

Naslovna tema

Hojsov kartel

Ali notranji minister res ni vedel, da je njegov najemnik mednarodni kriminalec in velepreprodajalec drog?

Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir

IZJAVA DNEVA