8 dni na teden / Iluzija sprememb

Potek parlamentarnih volitev v Belorusiji je bil obetaven za tamkajšnjo opozicijo. Dvanajst let v beloruskem parlamentu ni bilo niti enega poslanca, ki se ne bi strinjal s politiko predsednika Aleksandra Lukašenka, t. i. zadnjega evropskega diktatorja. Toda mesec dni pred volitvami so bili iz beloruskih zaporov izpuščeni trije politični jetniki, pri osvoboditvi katerih so vztrajali v Evropski uniji. Med osvobojenimi aktivisti opozicije je bil tudi že drugo leto zaprti nekdanji tekmec Lukašenka Aleksander Kozulin, ki ga je predsednik pomilostil s posebnim ukazom.
Lukašenko je za medije večkrat izjavil, da si prizadeva za dialog z zahodom: »Te volitve bodo ne le v skladu z našo ustavo in zakonodajo, ampak bodo tudi demokratične brez precedensa in v skladu z zahodnimi standardi.«
Tokrat se je v Belorusiji zbralo rekordno število mednarodnih opazovalcev: samo predstavnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je bilo 450 iz 43 držav. To je dajalo upanje, da bodo nekaj od 110 sedežev v beloruskem parlamentu le zasedli nasprotniki že štirinajst let vladajočega predsednika.
Po podatkih beloruskih državnih medijev naj bi bilo med 263 kandidati za stolček v parlamentu 56 članov opozicijskih strank. Po koncu nedeljskih volitev, še preden so bili znani izidi, so po ulicah Minska korakali demonstranti s transparenti »Proč z diktaturo!« in »NE ruskim vojaškim oporiščem«. Beloruska policija tokrat ni izrazila zanimanja za protestnike in ti so mirno odšli domov.
Kmalu pa je postalo jasno, da se ob 75,3-odstotni volilni udeležbi v beloruski parlament ni uspelo prebiti niti enemu predstavniku opozicije. Hkrati so mednarodni opazovalci OVSE sporočili, da nedeljske parlamentarne volitve v Belorusiji kljub manjšim izboljšavam niso bile v skladu z demokratičnimi standardi. Izpostavili so netransparentnost štetja glasov. Opazovalcem OVSE niso dovolili nadzirati štetja glasov ali pa so jih pri tem ovirali v 35 odstotkih primerov, štetje pa so ocenili kot »slabo« ali »zelo slabo« na 48 odstotkih obiskanih volišč.
Nekdanji kandidat za predsednika Belorusije Aleksander Kozulin je na svoji uradni spletni strani tak izid označil kot »pljunek v obraz Evropejcev in Američanov v odgovor na njihovo naklonjenost«. S tem je imel v mislih pripravljenost EU vzpostaviti stike z visokimi beloruskimi predstavniki v primeru demokratičnosti volitev oz. omiliti sankcije, uvedene kot odgovor na diktatorske poteze Lukašenka in višjih beloruskih uradnikov.
Med tem je druga skupina 400 opazovalcev Združenja nekdanjih držav Sovjetske zveze popolnoma drugače ocenila volitve. Kot je izjavil Sergej Lebedev, predsednik skupine opazovalcev SNG (Združenja neodvisnih držav), naj bi bile volitve povsem v skladu z mednarodnimi standardi. »Razočarani smo bili nad tem, da nobenemu opozicijskemu kandidatu ni uspelo priti v parlament,« je Lebedev izjavil na tiskovni konferenci v Minsku. Po mnenju Lebedeva je gospodarski položaj v Belorusiji zelo ugoden, odsotnost socialnih napetosti pa je beloruski opoziciji zmanjšala možnosti za zmago.
Komentator časnika Sovjetska Belorusija Igor Koljčenko je glavni razlog za poraz opozicije našel v pomanjkljivem programu kandidatov, ki obstoječo oblast le kritizirajo, ne zmorejo pa ponuditi jasne vizije prihodnosti.
Opazovalec in hkrati namestnik predsednika ruske dume, Aleksander Babkov, je OVSE zaradi negativne ocene volitev obtožil dvojnih meril. »V Gruziji so se volitve odvijale pod velikim pritiskom na opozicijo, pa jih je OVSE spoznala za legitimne. Transparentne, demokratične volitve v Belorusiji pa so bile še pred iztekom obsojene kot nelegitimne.«
Razočaranje nad oceno OVSE so uradno sporočili tudi z ruskega ministrstva za zunanje zadeve. To pa lahko pomeni samo še večje zbliževanje Rusije in Belorusije ter morebitno priznanje neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije s strani novega beloruskega parlamenta.