Manipulator / Kvote so neučinkovite
Kljub ženskim kvotam se število poslank ni povečalo

Nova ženska poslanska okrepitev v SD Melita Župevc
© Matej Leskovšek
Na letošnjih državnozborskih volitvah so prvič veljale ženske kvote, ki strankam na kandidatnih listah predpisujejo odstotek žensk. Letos je bil obvezni odstotek 25, ta pa se bo s prihodnjimi volitvami v državni zbor postopoma višal do želenih 40 odstotkov kandidatk. Letošnji izkupiček v parlamentu ni ravno bleščeč. V državni zbor se je uvrstilo zgolj 12 poslank, ob koncu prejšnjega mandata pa jih je v državnem zboru sedelo 11.
Daleč največ žensk ima zmagovalna stranka SD, kjer jih za zdaj sedi osem. Prav SD-jevke bodo letos reševale čast ženskega spola, saj se v parlament nista uvrstili dve stranki z vidnimi poslankami: Lipa in Nova Slovenija, ki sta ob koncu prejšnjega mandata prispevali skupaj tri poslanke. SDS je obdržala dve poslanki, LDS pa ima v parlamentu samo še svojo predsednico, nekdanja LDS-ova Majda Širca je zdaj v Zaresu, Cveta Zalokar Oražem pa se ni uvrstila v državni zbor. DeSUS, SNS in SLS v tem sklicu nimajo poslank.
Očitno je, da so ženske kvote brezpredmetne, če strankam pomenijo zgolj tehnično zahtevo. Ženske namreč pogosto kandidirajo v neizvoljivih okrajih, v »zanesljive« okraje pa stranke ponavadi postavijo visoke strankarske veljake, praviloma moške. Kljub temu glavni tajnik SD Uroš Jaušovec meni, da so prav v SD, kjer so na kandidatne liste že letos uvrstili več kot 35 % žensk, dokazali, da neizvoljivi in izvoljivi okraji ne obstajajo, saj so ženske kandidatke zmagale tudi v okrajih, na katere niso računali. Seveda je s tem povezano tudi visoko število mandatov, a treba je omeniti, da imata SD in SDS samo en sedež razlike, a je pri SD v parlament prišlo že omenjenih osem kandidatk, pri SDS pa samo dve.
Kako bodo ženske zastopane v novi vladi, še ni znano, SD je med svoje ministrske kandidate uvrstila tri ženske, seveda pa ni nujno, da bodo te tri kandidatke resnično postale ministrice.