Ekonomija / Vrag je vzel šalo - in denar
Ameriški turbo kapitalizem se ruši, Bushu se samo še posmehujejo, v Sloveniji pa podjetja in državljani finančno krizo neposredno čutijo predvsem v obliki višjih obresti, a v resnici je njen vpliv veliko širši
Ob vsej previdnosti bančnikov, ekonomistov in direktorjev podjetij so v tem tednu tudi v Sloveniji vendarle počasi začele prihajati v javnost uradne informacije, ki potrjujejo, da ameriška finančna kriza ljudem in podjetjem ne povzroča težav le daleč prek Atlantika in v drugih evropskih državah. Sodni izvršitelji v Primorju imajo menda vedno več dela, ker vedno več ljudi, ki so na kredit kupili stanovanje, ne more več odplačevati mesečnih anuitet. Nekatere banke so menda ravnale enako kot v ZDA - kredite so odobrile ljudem, ki jih ne bi smeli dobiti, nekateri so tako recimo lahko stanovanje kupili samo s kreditom, nekateri nimajo premoženja, ki bi ga lahko v sili prodali, da bi poravnali dolg.
Rast obresti pa vse bolj tepe tudi podjetja. Direktorji so v tem tednu, ko so vlade morale začeti z davkoplačevalskim denarjem reševati tudi zasebne banke v Evropi, vendarle priznali, da pri bankah vse težje pridejo do denarja in da so obresti vse višje. Podjetja denar od bank potrebujejo za financiranje proizvodnje, za investicije, za razvoj, nasploh za poslovanje. Če je predrag, se jim povečajo stroški, če ga ni, morajo omejevati poslovanje, to pomeni manj zaslužka in manj denarja za plače, zmanjševanje števila zaposlenih, manj prispevkov za zdravstveno blagajno, ki se že zdaj utaplja v izgubah, manj denarja za pokojninsko blagajno, ki ji dolgoročno prav tako grozi finančna luknja, manj davkov za državni proračun, ki zagotavlja denar za šolstvo, sodstvo, policijo in vse druge javne službe. Če se bo na nepremičninskem trgu naenkrat zaradi prisilnih dražb pojavilo veliko število stanovanj, bo njihova cena močno padla, kar lahko povzroči težave na nepremičninskem trgu. Da o tem, de se utegne zgoditi, da bomo imeli v mestnih središčih namesto novih stanovanjskih naselij propadajoče tovarne, ki so jih pohlepni finančni menedžerji s predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem na čelu zaprli zaradi pohlepa po denarju od prodaje dragih zemljišč, niti ne govorimo.
Posojila se dražijo