Obramba / Preveč za topove, premalo za maslo
Kako dolgo bomo zaradi nevidnih sovražnikov še metali denar skozi okno?
»Državljani in državljanke Slovenije bomo prihranili pri izdatkih za obrambo.« - Glavna obljuba vlade v Natopisu, pred referendumom o vstopu v Nato leta 2002, se ni izpolnila. (Sekretar NATO Jaap de Hoop Scheffer in Karl Erjavec med obiskom vojašnice Franca Rozmana - Staneta v Ljubljani, leta 2006)
© Borut Krajnc
Kongsberg Protector M150 je natančno, zanesljivo in varno orožje. »Ko štejejo izkušnje« je slogan, pod katerim ga ponujajo kupcem v reklamnem gradivu. Z njim je mogoče streljati na mrzlem severu, kjer se temperatura spusti do -51 stopinj, ali v vročih saharskih razmerah, kjer se lahko mitraljez podnevi segreje do 71 stopinj Celzija. Kako suvereno se tako imenovana »oborožitvena postaja Kongsberg« obnaša v akciji, so slovenski novinarji videli prejšnji teden. Prva patria, na kateri so se usposabljali namerilci in poveljniki na Baču, je s salvami strelov lomila kamenje na več kot kilometer oddaljeni vzpetini. Res impozantno. Toda vsak izstreljeni naboj, vsak zadetek v hrib je davkoplačevalce stal okrog 2,5 evra. Prvi preizkus patrie, pri katerem so v enem dnevu izstrelili 1300 12,7-milimetrskih izstrelkov, je globoko pod primorsko zemljo pustil za več kot 3200 evrov javnih sredstev. Kakšna bo šele veselica, ko bomo dobili vseh 135 vozil, s katerimi bomo vadili streljanje v formacijah.
»Cena varnosti je pogosto videti previsoka, če jo gledaš iz ljubega miru,« je sporočala vlada leta 2002 v letakih, natisnjenih pred vstopom v Nato. Morda res, toda vsaj 5044 prebivalcev Slovenije je, ki se ob zadnjem preizkusu patrie niso počutili varnejše pri vsakodnevnih opravilih. To so tisti, ki brez pomoči ne morejo iz hiše, saj jim vsak premik povzroča hude bolečine. Njihova edina rešitev bi bila operacija kolka. S 3200 evri, kolikor jih je patria številka ena postreljala tisto popoldne, bi lahko po ceniku ljubljanskega Kliničnega centra olajšali življenje prvemu bolniku na skoraj triletnem čakalnem seznamu. Če pa bi se odpovedali desetim osemkolesnikom, bi zdravniki lahko operirali vseh 5000 bolnikov in čakalna doba za operacijo kolka bi v Sloveniji brezpogojno kapitulirala. Podoben učinek bi nastal, če bi se leta 2007 odpovedali nakupu 6200 letalskih bomb in raket ali pa kakšnemu belgijskemu mitraljezu. Varnost je namreč v sodobnem svetu, tako kot mir, postala nedeljiva. Tako vsaj piše v vseh novejših vojaških, strateških dokumentih.