Intervju / Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze

Slovenska skupnost v Italiji je spet na udaru Berlusconijeve vlade, ki se je odločila drastično zmanjšati proračunska sredstva za delovanje manjšine. Z veliko težavo sprejeti zaščitni zakon je obležal na mizi predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Renza Tonda, ki odlaša s podpisom dekreta. Slovenskemu šolstvu, medijem in drugim manjšinskim ustanovam, če bo italijanska vlada izpeljala svoje namere, grozi kolaps. O tem smo se pogovarjali z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Pavšič je vodenje Zveze prevzel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Kako je danes biti Slovenec v Italiji?

> Lepo, ampak težko. Tu sem doma tako, kot sta tu doma Italijan in Furlan. Težje pa je biti Slovenec zato, ker moram pogosto dodatno utemeljevati drugim, tudi njima, da sem na svojem, da sem enakopraven v tej deželi in v tej državi, in ju prepričevati o koristnosti enakopravnega sobivanja, ki nima alternative. Da pa bo plemenita ideja o ustvarjalnem sobivanju zares postala polnokrvna, bo minilo še nekaj časa, saj se na tej poti soočamo s številnimi ovirami, ki jih postavljajo zadrte nacionalistične skupine in tudi italijanska država. Ne smemo se umikati. Trst je tudi naš, slovenski, in namenoma grem enkrat na teden na glavni trg Unita, v center tržaške buržoazije, pijem kavo in berem Primorski dnevnik. Ne zato, da bi izzival, ampak da s tem gostom kavarne povem, da je Trst tudi moj, da so ga gradili in soustvarjali tudi Slovenci.