Antibiotiki / Uporaba antibiotikov pri živalih in njihova prisotnost v okolju

Enako kot uporaba antibiotikov pri ljudeh skrb zbuja tudi uporaba pri živalih, še posebej zato, ker naj bi obstajala nevarnost vstopa proti antibiotikom odpornih bakterij v prehransko verigo, prav tako bi lahko nizke koncentracije antibiotikov v hrani spodbujale nastanek odpornosti bakterij pri uživalcih take hrane. Veterinarska uporaba antibiotikov je danes na območju EU urejena bolje kot v preteklosti. A še nedavno, vse do leta 2006, so kmetje antibiotike uporabljali tudi pri zdravih živalih, za pospeševanje rasti. Kot pojasnjujeta doktorici Silvestra Kobal (članica medresorske komisije) in Irena Zdovc z ljubljanske Veterinarske fakultete, so jih v nekaterih rejah uporabljali zato, ker »delujejo zaviralno na rast in razvoj mikroorganizmov v prebavilih, sočasno pa delujejo zaviralno na izločanje encimov pri črevesnih mikroorganizmih. Tako se doseže boljše izkoriščanje hrane pri makroorganizmu in s tem boljši prirast v enoti časa in na enoto porabljene krme.« Je pa res, da so v ta namen smeli uporabljati le antibiotike, ki niso imeli večjega terapevtskega pomena v veterinarski in humani medicini, še pojasnjujeta. To se je dogajalo predvsem pri intenzivni reji, kjer že en sam prihranjen dan pri vzreji živali pomeni občutno razliko v stroških.
Čezmerne uporabe antibiotikov pri živalih, ki jih gojimo za hrano, danes ni veliko. Eden glavnih razlogov je po besedah predstavnika Veterinarske uprave (Vurs) v med-resorski komisiji Antona Svetlina ta, da zdravila za živali pač niso brezplačna, da jih ni mogoče dobiti na recept. Direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič je prepričana, da pri živalih zdravila na splošno uporabljamo previdneje kot pri ljudeh - izvzemši hišne ljubljence, ki jih ljudje pogosto enačijo z družinskimi člani. »Pri živalih, ki pridejo v prehransko verigo, pa so zdravila bolj nadzirana, ker se vendarle zavedamo, da uporaba zdravil v veterini pomeni sled na krožniku potrošnika. Tega se zavedata oba, veterinar in tudi kmet. Kmet se tega zaveda celo dvakrat - enkrat zato, ker odgovarja za hrano, ki jo da na trg, drugič pa zato, ker bo zanj strošek, če te hrane ne bo mogel dati na trg,« razlaga. Prav zato kmetje, še posebej tisti, ki se ukvarjajo z intenzivno rejo, največjo pozornost namenjajo preventivi, torej zagotavljanju ustrezne higiene in dobrega počutja živali, pa tudi hitremu »izločanju« okuženih živali. Uporaba zdravila za kmeta pomeni dvakratni strošek, poleg plačila veterinarju mora spoštovati tudi karenco, v času katere ne sme prodati ne mleka, ne jajc in ne mesa zdravljene živali.
Kar zadeva odpornost bakterij proti antibiotikom pri živalih, so največje težave s pomanjkanjem podatkov o odpornosti. Evropski dan antibiotikov naj bi po Svetlinovih besedah v Vursu izkoristili predvsem za spodbujanje boljšega spremljanja odpornosti mikroorganizmov, torej za »vzpostavitev sistema monitoringa, ki bi dal kolegom na terenu več podatkov, da bi se lahko bolj premišljeno odločali za zdravila«.
Problem so tudi iztrebki in drugi izločki z antibiotiki zdravljenih živali. Te kmetje večinoma uporabljajo kot gnojilo, s čimer lahko pridejo ostanki antibiotikov v zemljo in z dežjem tudi v površinske vode ter podtalnico. Nekateri antibiotiki, npr. penicilin, se v okolju hitro razgradijo, spet drugih, npr. tetraciklina, ne uniči niti čistilna naprava. Ostanki antibiotikov so problem tudi pri uporabi zdravil za zdravljenje ljudi, saj se prav tako izločajo v okolje.
Poleg tega pa velik problem predstavlja nedosledna raba predpisanih antibiotikov pri ljudeh. Kot smo že omenili, naj bi manj kot 70 odstotkov ljudi jemalo antibiotike tako dolgo, kot jim je naročil zdravnik. Ljudem zato ostajajo neporabljeni antibiotiki. In če jih odvržejo skupaj z drugimi komunalnimi odpadki, obstaja možnost, da se bodo ti antibiotiki na smetišču spirali v podtalnico.
V Agenciji za okolje so povedali, da nadzor površinskih in podzemnih voda, ki ga izvajajo v skladu z zahtevami EU, ne vključuje analiz, ki bi pokazale vsebnost zdravilnih učinkovin v vodi, zato podatkov o tem nimajo. So pa take meritve v odpadnih vodah in vodotokih opravili raziskovalci iz sedmih evropskih držav, združeni v projektu Poseidon. V posameznih vzorcih so našli celo do 30 ostankov različnih farmacevtskih sredstev, tudi antibiotikov.