TV prodaja / Lepši politiki ...
... boljši informativni program?
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2008
Manica J. Ambrožič
© Borut Peterlin
Ko je na državnozborskih volitvah izgubil Janez Janša, je bila njegova nacionalka v krču. V Polemiko so takrat morali angažirati samega Rajka Geriča in Branka Grimsa ter v duhomornem vzdušju skušali analizirati, kaj se je zgodilo, zakaj volivci niso razumeli Grimsovih grafov in kaj zaboga nas čaka pod lepim Pahorjem. In v tem stilu vse do danes, ko Janša “novincem”, kakršen je bil v resnici pred štirimi leti tudi sam, soli pamet, kako se sestavi vlada in kako se vede v prehodnem obdobju prevzemanja oblasti.
Agonijo je prejšnji teden vsaj za malenkost prekinila zmaga Obame. Zadnja ponedeljkova Polemika je bila pravo nasprotje povolilnim oddajam, ki so sledile slovenskim volitvam. Razigrana Manica Janežič Ambrožič je s pomočjo svojih gostov v studiu naredila cel žur. Obamo imajo kakopak vsi radi, zato ideološki boji odpadejo. Končno smo poleg republikanskih natolcevanj lahko slišali, kaj bo Obama postoril v naslednjem letu, kako je prišlo do psihološke predaje oblasti, ki je v Beli hiši potekala v ponedeljek, in kako sta si prvi dami takole po gospodinjsko ogledali zasebne prostore v Beli hiši. Še ko so v posneti anketi Kubanko razglasili za Kubanca, Gruzijca za Gruzijko, Irancu pa sploh niso nadeli imena, češ, generični Iranec, je vse skupaj izpadlo smešno in celo malo prikupno. Janežičeva je povsem po ameriško, kot kakšen mladi Wolf Blitzer, izvedla tudi intervju s senatorko Klobucharjevo in po tihem smo si zaželeli, da bi tudi v Sloveniji menjavo oblasti pospremili s takšnim šovom.
A očitno žura samo še zunanjepolitična redakcija. Notranjepolitični se je verjetno zgodilo nekaj podobnega kot “dopisnikom” The Daily Showa, ki so po zmagi Obame v šali obupano spraševali, kaj bodo počeli zdaj. Dve leti svojega življenja so posvetili spremljanju kampanje za predsednika, zdaj pa je vsega konec. In potem jih je moral šef Jon Stewart prepričevati, da obstaja življenje onkraj kampanje za predsednika, da obstaja življenje po Obami. Morda bi to moral nekdo razložiti tudi dolgim obrazom na nacionalki.
Striktno televizijsko gledano se nam sicer obetajo lepši časi, saj je prihajajoča generacija domačih in tujih politikov skorajda manekenska. Celo tako, da sta še na POP TV v rubriki POP IN voditeljici, ki sta dolga leta nabijali mantro, da mora biti uspešen človek mlad in lep, tudi sami podlegli tem trendom in bili kruto zamenjani z mlajšo verzijo samih sebe. Ali kaj podobnega čaka tudi informativni program?
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2008
Manica J. Ambrožič
© Borut Peterlin
Ko je na državnozborskih volitvah izgubil Janez Janša, je bila njegova nacionalka v krču. V Polemiko so takrat morali angažirati samega Rajka Geriča in Branka Grimsa ter v duhomornem vzdušju skušali analizirati, kaj se je zgodilo, zakaj volivci niso razumeli Grimsovih grafov in kaj zaboga nas čaka pod lepim Pahorjem. In v tem stilu vse do danes, ko Janša “novincem”, kakršen je bil v resnici pred štirimi leti tudi sam, soli pamet, kako se sestavi vlada in kako se vede v prehodnem obdobju prevzemanja oblasti.
Agonijo je prejšnji teden vsaj za malenkost prekinila zmaga Obame. Zadnja ponedeljkova Polemika je bila pravo nasprotje povolilnim oddajam, ki so sledile slovenskim volitvam. Razigrana Manica Janežič Ambrožič je s pomočjo svojih gostov v studiu naredila cel žur. Obamo imajo kakopak vsi radi, zato ideološki boji odpadejo. Končno smo poleg republikanskih natolcevanj lahko slišali, kaj bo Obama postoril v naslednjem letu, kako je prišlo do psihološke predaje oblasti, ki je v Beli hiši potekala v ponedeljek, in kako sta si prvi dami takole po gospodinjsko ogledali zasebne prostore v Beli hiši. Še ko so v posneti anketi Kubanko razglasili za Kubanca, Gruzijca za Gruzijko, Irancu pa sploh niso nadeli imena, češ, generični Iranec, je vse skupaj izpadlo smešno in celo malo prikupno. Janežičeva je povsem po ameriško, kot kakšen mladi Wolf Blitzer, izvedla tudi intervju s senatorko Klobucharjevo in po tihem smo si zaželeli, da bi tudi v Sloveniji menjavo oblasti pospremili s takšnim šovom.
A očitno žura samo še zunanjepolitična redakcija. Notranjepolitični se je verjetno zgodilo nekaj podobnega kot “dopisnikom” The Daily Showa, ki so po zmagi Obame v šali obupano spraševali, kaj bodo počeli zdaj. Dve leti svojega življenja so posvetili spremljanju kampanje za predsednika, zdaj pa je vsega konec. In potem jih je moral šef Jon Stewart prepričevati, da obstaja življenje onkraj kampanje za predsednika, da obstaja življenje po Obami. Morda bi to moral nekdo razložiti tudi dolgim obrazom na nacionalki.
Striktno televizijsko gledano se nam sicer obetajo lepši časi, saj je prihajajoča generacija domačih in tujih politikov skorajda manekenska. Celo tako, da sta še na POP TV v rubriki POP IN voditeljici, ki sta dolga leta nabijali mantro, da mora biti uspešen človek mlad in lep, tudi sami podlegli tem trendom in bili kruto zamenjani z mlajšo verzijo samih sebe. Ali kaj podobnega čaka tudi informativni program?