Nova vlada / Pravice odslej pred domnevno učinkovitostjo?

Kandidatka, ki ji lahko na prvi pogled brez dvoma oporekamo izkušenost, je Katarina Kresal, predsednica LDS, ki bo vodila ministrstvo za notranje zadeve. Je pravnica, v odvetniški pisarni je delala predvsem na področju gospodarskega prava. O delovanju policije ne ve veliko. Nemudoma so se pojavili pomisleki, kako bo lahko vodila ministrstvo, katerega pomemben del sta tudi policija in nadzor nad represivno vlogo države. »Morda bo zvenelo nenavadno, a izbira Katarine Kresal se mi zdi v izhodišču zelo dobra,« pravi dober poznavalec razmer v policiji in na notranjem ministrstvu. »Zakaj? Ključno je, da na ministrstvo pride človek od zunaj, nekdo, ki je neobremenjen, ki v svoji omari nima okostnjakov, ki ni vezan na ljudi iz ministrstva. Dobro je, da je kandidatka pravnica, še bolj pomembno pa, da izbere pravega generalnega šefa policije. To bo ključno. In ključno bo, če bo policijo prevzel enako neobremenjen človek, kot naj bi bila ona.« Katarina Kresal je sicer prva ženska ministrica, ki naj bi v Sloveniji vodila represivno ministrstvo. »Prav nasmehnilo se mi je, ko sem videl, da Pahor predlaga žensko za ministrico. Že kot odvetnica ne more podpirati prevelike vloge represivne države, hkrati pa je tudi ženska, kar bo v policijo, kjer prevladuje mačistična kultura moči, fascinacija nad nadzorom, prineslo prav šok,« pravi drugi poznavalec. Veliko ljudi javno že ne želi soditi ministrov; tudi zato, ker svojih programov še niso predstavili.
V koalicijsko pogodbo je sicer zapisanih nekaj ukrepov, ki želijo povečati moč nadzornih institucij. Prepričani so, da povečanje same policije ni pravi recept za kvalitetnejšo delo policije, med drugim želijo ustanoviti tudi neodvisno nadzorno institucijo. Očitek, da kandidatka ne pozna dobro funkcioniranja represivnih elementov države, ima tudi svoj protiargument. Kresalova ima izkušnje na področju gospodarskega prava, boj zoper gospodarski kriminal pa je tudi ena od zavez nove vlade.
LDS, ki je med koalicijskimi pogajanji zastopala stališča kapitala, je na koncu prevzela ministrstvi, ki sta povezani s funkcioniranjem pravne države. Kandidat za ministra za pravosodje Aleš Zalar je leta 1997 na to mesto že kandidiral. Zaveze v koalicijski pogodbi na področju pravosodja pomenijo oster rez s politiko Lovra Šturma, predvidevajo močnejše, bolj neodvisno sodstvo, samostojno plačno politiko in dosledno spoštovanje odločb ustavnega sodišča. »Šturm je bil profesor, ustavni sodnik, a sodstva ni poznal dobro. Zalar prihaja iz sodniških vrst,« pravi znani pravnik. »Kot predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča je delal dobro, nekateri so mu očitali, da je bil preveč menedžerski. A kasneje se je izkazalo, da je imel prav. S tega vidika se mi zdi, da bi bil lahko dober minister. Sicer pa je tudi operativen, dinamičen, dober poznavalec primerjalne ureditve in za nekoga, ki nima znanstvenih nazivov, tudi teorije.« In spor s Šturmom, bi bil lahko Zalar revanšist? »Ne zdi se mi kompromitirajoče, če se je v prejšnjih letih sprl z ministrom Šturmom o tem, kolikšne so pristojnosti ministrstva pri imenovanju predsednikov sodišč. Če njegov pristop ne bo 'maščevalen' in če bo odpravil tisto, kar ga je motilo, ko je bil sodnik, in če resno misli s krepitvijo avtonomije sodstva, potem bo vse v redu. Posebej je zanimivo njegovo razmišljanje o tem, da je sodnikov preveč, ne premalo.«
Obe ministrstvi sta bili v zadnjih mandatih slabo vodeni. Sta ključnega pomena tako s stališča iz spoštovanja človekovih pravic kot tudi s stališča preganjanja gospodarskega kriminala. Usoda nekoč velike LDS bo odvisna od uspešnosti dela dveh novih ministrov.