Nova vlada / Amerika ali EU?
Nobenega dvoma ni, da bo zunanja politika odslej bolj usklajena - zlasti s predsednikom republike
Jure Trampuš
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2008
Kljub mednarodnim uspehom je bilo v zadnjem mandatu ministrstvo za zunanje zadeve izrazito kritizirano. A razlog ima ime. Minister Dimitrij Rupel se je v zadnjih štirih letih glede vodenja zunanje politike sprl z dvema predsednikoma države, sindikat diplomatov mu je očital politično kadrovanje, Rupel pa je naredil tudi nekaj strateških napak - med njimi še zlasti izstopa podpiranje slabega ustavnega kompromisa o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem. Pahor je na Ruplovo mesto predlagal Samuela Žbogarja, kariernega diplomata in nekdanjega veleposlanika v ZDA. Do torka zvečer je bila v igri za to funkcijo tudi nekdanja veleposlanica v Berlinu Dragoljuba Benčina, vendar se je Pahor na koncu raje odločil za Žbogarja. »Oba kandidata sta dobra, po letih Ruplove linije je skrajni čas, da ministrstvo prevzame človek, ki pozna funkcioniranje diplomacije in ki ne prihaja iz političnih vrst,« trdi diplomat, ki ne želi biti imenovan. »Pretekla kadrovska politika je bila na ministrstvu popolnoma zgrešena, veleposlaniki so bili praviloma izbrani po političnem ključu, nekatere izmed njih bi bilo najbolje kar zamenjati. V novi vladi morata biti zunanja politika in diplomacija razrešeni kateregakoli političnega predznaka.« Kaj pa sama zunanja politika? V koalicijski pogodbi so zapisane zaveze o tem, da bo slovenska zunanja politika bolj policentrična. »To je seveda dobro, v času Dimitrija Rupla se je prevečkrat pozabilo, da je koncentracija naših odnosov nepravilna. Sloveniji mora biti najbolj pomembna EU, slovensko diplomacijo je treba odcepiti od stališč ZDA. In ravno tukaj imamo nelagoden občutek. Žbogar je mlad diplomat, z bliskovito kariero, zaupanjem odhajajočega ministra. Morda se motim, a bojim se, da je izbira Žbogarja del širšega dogovora med Pahorjem in Ruplom. Videli bomo, če se bo Pahor strinjal z Ruplovimi načrti o veleposlaniškem mestu na Dunaju.« Žbogar in Pahor se sicer dobro poznata še iz študentskih let, kandidat za ministra pa je tudi mladostniški prijatelj nekdanjega zunanjega ministra Zorana Thalerja. In če že omenjamo prijateljske povezave - Žbogar je bil Türkov namestnik na veleposlaništvu Slovenije pri Združenih narodih, ko pa je Türk postal pomočnik generalnega sekretarja, je Žbogar vodil slovensko misijo. Ni nepomembno spomniti, da Türk v času ministrovanja Dimitrija Rupla ni bil zadovoljen s svojim vplivom na zunanjo politiko Slovenije.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jure Trampuš
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2008
Kljub mednarodnim uspehom je bilo v zadnjem mandatu ministrstvo za zunanje zadeve izrazito kritizirano. A razlog ima ime. Minister Dimitrij Rupel se je v zadnjih štirih letih glede vodenja zunanje politike sprl z dvema predsednikoma države, sindikat diplomatov mu je očital politično kadrovanje, Rupel pa je naredil tudi nekaj strateških napak - med njimi še zlasti izstopa podpiranje slabega ustavnega kompromisa o dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem. Pahor je na Ruplovo mesto predlagal Samuela Žbogarja, kariernega diplomata in nekdanjega veleposlanika v ZDA. Do torka zvečer je bila v igri za to funkcijo tudi nekdanja veleposlanica v Berlinu Dragoljuba Benčina, vendar se je Pahor na koncu raje odločil za Žbogarja. »Oba kandidata sta dobra, po letih Ruplove linije je skrajni čas, da ministrstvo prevzame človek, ki pozna funkcioniranje diplomacije in ki ne prihaja iz političnih vrst,« trdi diplomat, ki ne želi biti imenovan. »Pretekla kadrovska politika je bila na ministrstvu popolnoma zgrešena, veleposlaniki so bili praviloma izbrani po političnem ključu, nekatere izmed njih bi bilo najbolje kar zamenjati. V novi vladi morata biti zunanja politika in diplomacija razrešeni kateregakoli političnega predznaka.« Kaj pa sama zunanja politika? V koalicijski pogodbi so zapisane zaveze o tem, da bo slovenska zunanja politika bolj policentrična. »To je seveda dobro, v času Dimitrija Rupla se je prevečkrat pozabilo, da je koncentracija naših odnosov nepravilna. Sloveniji mora biti najbolj pomembna EU, slovensko diplomacijo je treba odcepiti od stališč ZDA. In ravno tukaj imamo nelagoden občutek. Žbogar je mlad diplomat, z bliskovito kariero, zaupanjem odhajajočega ministra. Morda se motim, a bojim se, da je izbira Žbogarja del širšega dogovora med Pahorjem in Ruplom. Videli bomo, če se bo Pahor strinjal z Ruplovimi načrti o veleposlaniškem mestu na Dunaju.« Žbogar in Pahor se sicer dobro poznata še iz študentskih let, kandidat za ministra pa je tudi mladostniški prijatelj nekdanjega zunanjega ministra Zorana Thalerja. In če že omenjamo prijateljske povezave - Žbogar je bil Türkov namestnik na veleposlaništvu Slovenije pri Združenih narodih, ko pa je Türk postal pomočnik generalnega sekretarja, je Žbogar vodil slovensko misijo. Ni nepomembno spomniti, da Türk v času ministrovanja Dimitrija Rupla ni bil zadovoljen s svojim vplivom na zunanjo politiko Slovenije.