Intervju / Samuel Žbogar, zunanji minister

© Borut Peterlin
S Samuelom Žbogarjem smo se pogovarjali v ponedeljek, v petek, na dan izida Mladine, pa je državni zbor odločal o njegovem imenovanju za zunanjega ministra. Žbogar doslej ni bil politik, bil je veleposlanik, delal je v Pekingu, Washingtonu, v Združenih narodih, vodil je slovensko delegacijo v pogajanjih za vstop v Nato. Dejstvo, da je minister postal človek iz diplomacije, se mu zdi dobro, pravi, da je čas, da zunanja politika neha biti notranja. Obljublja, da bo uredil kaotične razmere na ministrstvu in da bo pod njegovim ministrovanjem Slovenija na polju mednarodnih odnosov dobila prepoznavno, dodano vrednost. V intervjuju pojasnjuje tudi svoj pogled na afero washingtonska depeša.
S čim vas je Borut Pahor prepričal, da ste sprejeli kandidaturo za zunanjega ministra?
> Prepričala me je situacija na zunanjem ministrstvu. In prepričal me je tudi položaj, v katerem je zunanja politika. Po vseh predsedovanjih, po vseh zunanjih dogodkih, ki so jo porivali naprej, je prišel čas za tehten razmislek o tem, kakšna naj bo dodana vrednost slovenske zunanje politike znotraj Evropske unije. Zanima me ta dodana vrednost. Po drugi strani pa je na samem ministrstvu položaj takšen, da je treba na novo definirati nekatere odnose znotraj hiše. Zato je dobro, da prihajam z ministrstva, ne iz politike, in dobro vem, kaj je treba narediti v Mladiki.