RKC / Redefinicija odnosov

Javnost se je še pred leti spraševala, ali se generalni direktor policije Marko Pogorevc lahko udeleži maše v uradni policijski uniformi, letos pa ni več nikogar motilo, ko je poveljnik brigade v bazi v Cerkljah ob Krki vojaka in vojakinjo civilno poročil v prostoru, zaznamovanim z razpelom, simbolom krščanstva. Poroko med državo in RKC so na svoj način zaznamovali tudi najvišji politiki, ki so se v velikem številu udeleževali maš, kot tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki, ki so pri mašah hvalili politike. Novi nadškof Alojz Uran je takoj po imenovanju dejal, da je imela Slovenija leta 1991 »sposobne ljudi na pravem mestu« in da je v osamosvojitev vtkana tudi molitev. Kasneje je v brezjanski pridigi pohvalil prizadevanje vlade za pluralizacijo medijskega prostora, na večeru Gorenjskega glasa pa Branka Grimsa osebno za »pokončno držo pri zagovarjanju novega zakona o RTV«. Fraza, s katero RKC opisuje odnos med vladajočo politiko in cerkvijo v preteklih štirih letih, se imenuje »pozitivna laičnost«. Skrbi jo, da se bo v prihodnjih štirih letih, pod novo vlado Boruta Pahorja, v državi ponovno uveljavila laicistična, ideološka in njej sovražna interpretacija načela ločenosti države in vere.