Intervju / Pričevanje o Darfurju

Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela.

Humanitarna katastrofa, kot imenujemo dogajanje v Darfurju, je pozno prišla na prve strani svetovnih medijev; resnični vzroki za to kruto dogajanje pa še danes niso povsem jasni. Zakaj »darfursko vprašanje«?

> Tu je treba poseči v preteklost. Ko je bilo leta 1956 konec britanskega kolonialnega režima, so si tri arabska plemena, ki so bila blizu Britancem, zamislila Sudan tako, da ga bodo upravljala v skladu z družinskimi navadami, in pri tem zanemarila, da živi v Sudanu več kot 500 plemen, večina pa jih ni bila zadovoljna s takšno politiko. Ta tri politično in vojaško dominantna arabska ljudstva živijo vzdolž Nila severno od Kartuma. V bistvu so organizirana v mafijsko združbo Shangiyylov, Jaaliyiinov in Danaglijev, ki je vse druge regije in ljudstva v Sudanu vulgarno gospodarsko in politično marginalizirala.