Priloga Denar / Joj! Kam bi dél?
Kako med krizo gospodariti z denarjem? Kaj s premoženjem v času recesije? Kako ga zaščititi in kako kljub razmeram plemenititi? Kako bo kriza vplivala na banke, zavarovalnice, sklade? Kaj z obstoječimi naložbami?
Darja Kocbek
MLADINA, št. 47, 20. 11. 2008
© Borut Peterlin
V bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih ustanovah, kamor ljudje nalagajo svoje premoženje, imajo za vse, ki se zaradi finančne krize bojijo za svoj denar, bolj ali manj enak odgovor. Počakajo naj, svetujejo, da se razmere uredijo, naložbe naj ustrezno razpršijo, denar naj nalagajo v skladu s tveganjem, ki so ga pripravljeni sprejeti.
Čeprav se je v zadnjih letih predvsem zaradi visokih donosov vse več Slovencev odločilo, da del premoženja naložijo v sklade, pa večina še vedno varčuje v bankah. To kažejo podatki Banke Slovenije. Znesek vlog gospodinjstev v bankah je avgusta dosegel 12,8 milijarde evrov, kar je milijardo evrov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 8,2 milijarde evrov vezanih vlog in 5,8 milijarde evrov prenosljivih vlog. V Sloveniji so se vloge v bankah v zadnjih štirih letih znižale za odstotno točko BDP na približno 39 odstotkov BDP, kolikor so dosegle v letu 2007.
Letos pa se zmanjšuje tudi delež finančnih naložb v investicijske sklade. Konec junija je znašal 7,4-odstotka v celotnem finančnem premoženju prebivalstva, še pred letom pa je dosegal 9,3 odstotka. »Razlog ni toliko v prestrukturiranju samih finančnih naložb kot v razvrednotenju zaradi padca delniških tečajev,« pojasnjuje Tomaž Košak, direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije.
Slovenci bodo po njegovih besedah zaradi finančne krize preudarnejši, ko se bodo odločali med različnimi možnostmi tveganosti finančnih oblik. Znova bodo postala privlačnejša varčevanja v netveganih finančnih oblikah, kot so bančne vloge, obveznice in zakladne menice države.
Imate znanje za varčevanje?
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Darja Kocbek
MLADINA, št. 47, 20. 11. 2008
© Borut Peterlin
V bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih ustanovah, kamor ljudje nalagajo svoje premoženje, imajo za vse, ki se zaradi finančne krize bojijo za svoj denar, bolj ali manj enak odgovor. Počakajo naj, svetujejo, da se razmere uredijo, naložbe naj ustrezno razpršijo, denar naj nalagajo v skladu s tveganjem, ki so ga pripravljeni sprejeti.
Čeprav se je v zadnjih letih predvsem zaradi visokih donosov vse več Slovencev odločilo, da del premoženja naložijo v sklade, pa večina še vedno varčuje v bankah. To kažejo podatki Banke Slovenije. Znesek vlog gospodinjstev v bankah je avgusta dosegel 12,8 milijarde evrov, kar je milijardo evrov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 8,2 milijarde evrov vezanih vlog in 5,8 milijarde evrov prenosljivih vlog. V Sloveniji so se vloge v bankah v zadnjih štirih letih znižale za odstotno točko BDP na približno 39 odstotkov BDP, kolikor so dosegle v letu 2007.
Letos pa se zmanjšuje tudi delež finančnih naložb v investicijske sklade. Konec junija je znašal 7,4-odstotka v celotnem finančnem premoženju prebivalstva, še pred letom pa je dosegal 9,3 odstotka. »Razlog ni toliko v prestrukturiranju samih finančnih naložb kot v razvrednotenju zaradi padca delniških tečajev,« pojasnjuje Tomaž Košak, direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije.
Slovenci bodo po njegovih besedah zaradi finančne krize preudarnejši, ko se bodo odločali med različnimi možnostmi tveganosti finančnih oblik. Znova bodo postala privlačnejša varčevanja v netveganih finančnih oblikah, kot so bančne vloge, obveznice in zakladne menice države.
Imate znanje za varčevanje?
Kaj je namen varčevanja?
Čas za konservativnost?
Ohlajanje je prisotno
Pomembne razlike med zavarovanji
Izkoristiti paniko sebi v prid?