Manipulator / Javni prisluhi pogovorov Janša-Sanader?

Bo Dnevniku uspelo odpraviti oznako tajnosti na prisluhih domnevnega dogovarjanja o incidentih?

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 48, 27. 11. 2008

Časopisna hiša Dnevnik je konec oktobra vladi in drugim vpletenim državnim organom poslala zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, v kateri utemeljuje interes javnosti za razkritje prisluhov telefonskih pogovorov med nekdanjim premierom Janezom Janšo in njegovim hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Seveda gre za pogovore, med katerimi naj bi se bila hrvaški premier in takratni vodja slovenske opozicije dogovarjala o incidentih v letu pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami. O tem se je v javnosti veliko govorilo, magnetograma pa javnost ni videla, ker nosi oznako tajnosti.
Ker se je v sredo rok za odgovor na zahtevo iztekel brez odziva, molk organa pa šteje za zavrnilno odločbo, je Dnevnik že v četrtek pri informacijski pooblaščenki sprožil postopek zaradi molka organa, in sicer zoper vse državne organe, ki jim je omenjeno zahtevo poslal.
Čeprav so možnosti za umik oznake tajnosti z dokumentov, ki so nastali v povezavi z afero Sova, razmeroma majhne, pri Dnevniku niso izgubili upanja. Navsezadnje se bo z morebitno zahtevo pooblaščenke ukvarjala nova vlada. Tudi Dnevnikova argumentacija se zdi na prvi pogled smiselna: »V skladu z demokratičnimi standardi o nadzoru nad obveščevalnimi službami, človekovimi pravicami, pravico javnosti do obveščenosti ter v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ugotavljamo, da dejanja, storjena na nezakonit ali celo protiustaven način, ne morejo nositi oznak tajnosti - zaupnosti.«
Vendar gre v tem primeru za zadevo, glede katere ne more biti tehtanja, ali naj bo nekaj javno ali tajno, saj zakon o Sovi določa, kaj je tajno in kaj ne, informacijska pooblaščenka pa mora upoštevati tudi ta zakon. Poleg tega na tem področju velja splošna maksima, da lahko stopnjo zaupnosti oziroma tajnosti na posameznem dokumentu odpravi le organ, ki je dokumentu to stopnjo varovanja njegove vsebine sploh določil. Zato bo odločitev informacijske po-oblaščenke vsekakor zanimiva ...

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 48, 27. 11. 2008

Časopisna hiša Dnevnik je konec oktobra vladi in drugim vpletenim državnim organom poslala zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, v kateri utemeljuje interes javnosti za razkritje prisluhov telefonskih pogovorov med nekdanjim premierom Janezom Janšo in njegovim hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Seveda gre za pogovore, med katerimi naj bi se bila hrvaški premier in takratni vodja slovenske opozicije dogovarjala o incidentih v letu pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami. O tem se je v javnosti veliko govorilo, magnetograma pa javnost ni videla, ker nosi oznako tajnosti.
Ker se je v sredo rok za odgovor na zahtevo iztekel brez odziva, molk organa pa šteje za zavrnilno odločbo, je Dnevnik že v četrtek pri informacijski pooblaščenki sprožil postopek zaradi molka organa, in sicer zoper vse državne organe, ki jim je omenjeno zahtevo poslal.
Čeprav so možnosti za umik oznake tajnosti z dokumentov, ki so nastali v povezavi z afero Sova, razmeroma majhne, pri Dnevniku niso izgubili upanja. Navsezadnje se bo z morebitno zahtevo pooblaščenke ukvarjala nova vlada. Tudi Dnevnikova argumentacija se zdi na prvi pogled smiselna: »V skladu z demokratičnimi standardi o nadzoru nad obveščevalnimi službami, človekovimi pravicami, pravico javnosti do obveščenosti ter v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ugotavljamo, da dejanja, storjena na nezakonit ali celo protiustaven način, ne morejo nositi oznak tajnosti - zaupnosti.«
Vendar gre v tem primeru za zadevo, glede katere ne more biti tehtanja, ali naj bo nekaj javno ali tajno, saj zakon o Sovi določa, kaj je tajno in kaj ne, informacijska pooblaščenka pa mora upoštevati tudi ta zakon. Poleg tega na tem področju velja splošna maksima, da lahko stopnjo zaupnosti oziroma tajnosti na posameznem dokumentu odpravi le organ, ki je dokumentu to stopnjo varovanja njegove vsebine sploh določil. Zato bo odločitev informacijske po-oblaščenke vsekakor zanimiva ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kultura

»Priseljenci nosimo v sebi sram, ker ne pripadamo družbi«

KOMENTAR DNEVA

»Nasilje ne sme postati politično orožje v rokah političnih strank«

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever za umiritev razmer

»Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Varuh človekovih pravic je opozoril, da so izbruhi nasilja odsev sistemskih pomanjkljivosti