Šolstvo / "Sem proti temu, da se javna sredstva speljejo v zasebne žepe."

Na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za kulturo, šolstvo in šport ste posebej poudarili, da se zavzemate za javne šole. V kakšnem stanju je trenutno javna šolska mreža?

> Za šolstvo je značilna velika dinamika zaradi števila rojstev. Težava je v tem, da imamo mrežo, oblikovano za 30.000 mladih, teh pa je le pol toliko. V osnovnošolski mreži, ki je razmeroma dobra, so tako težave zlasti pri podružničnih šolah. Te vzdržujemo zato, ker želimo, da ima neka skupnost kritično maso intelektualnega in kulturnega jedra. Nekatere šole zaradi manjšega števila otrok vpisujejo pol manj otrok kot pred leti, zato imajo preveč učiteljev in v nekaterih primerih je bilo treba celo odpuščati. Naša želja je, da bi se normativi v zvezi s tem spremenili oziroma da bi prišlo manj učencev na posameznega učitelja. S tem bi lahko prispevali k zvišanju kakovosti šolanja. Pri vrtcih gredo razmisleki v to smer, da bi jih naredili fleksibilnejše, saj so generacije različno velike in temu je treba prilagajati zmogljivosti. Zadevo je mogoče reševati dolgoročno. Otroke bi lahko spremljali vse od rojstva in bi do njihovega prihoda v vrtec poskrbeli za zadostno število mest. Gimnazije večinoma funkcionirajo v redu, prav tako srednje tehnične šole. Velike težave pa so na ravni poklicnih šol, kjer vpis zadnjih pet let naglo upada.