11. 12. 2008 | Mladina 50 | Družba
Pravica je še vedno ugrabljena
Raúl Najera, aktivist iz Gvatemale, o državni represiji in pozabi genocida
Raúl Najera s portreti pogrešanih in zaprtih oseb iz Gvatemale
© Boštjan Pucelj
Nam lahko za začetek predstavite okoliščine državnega nasilja v Gvatemali, ki so privedle do izginotij, množičnih pobojev in genocida?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 12. 2008 | Mladina 50 | Družba
Raúl Najera s portreti pogrešanih in zaprtih oseb iz Gvatemale
© Boštjan Pucelj
Nam lahko za začetek predstavite okoliščine državnega nasilja v Gvatemali, ki so privedle do izginotij, množičnih pobojev in genocida?
Najokrutnejše pa je bilo obdobje med letoma 1978 in 1983?
... in ZDA so imele odločilno vlogo pri represiji in militarizaciji gvatemalske družbe?
Združenje HIJOS je torej nastalo v boju proti vsiljenemu molku, navidezni spravi in diskurzu pozabe kot skupnost otrok, ki javno govorite o zamolčani zgodovini?
Torej je imela vojaška elita iz časov diktatur leta 1999 v državi še vedno realno moč?
Kakšne so bile metode vašega kolektivnega delovanja?
Kaj pomeni nekaznovalnost (po špansko impunidad) in kako se nekaznovalnosti upirate v združenju HIJOS?
Za združenje HIJOS je torej poleg zgodovine represije enako pomembno tudi obujanje zgodovine družbenih, revolucionarnih bojev v Gvatemali ...
Kakšna je vloga nekaznovanih zločincev v političnih in gospodarskih oblastnih strukturah danes?
Na volitvah novembra 2007 je v Gvatemali, po poročanju zahodnih medijev, oblast prevzela »levica«. Kakšne so trenutne razmere?
Kako je s političnimi zaporniki danes?
Bi za konec lahko izpostavili kakšno podobnost med boji izbrisanih v Sloveniji in bojem za otroke, izginule v Gvatemali?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.