Film / Beli pramen - pustolovščine malega bobra

Mèche Blanche, les aventures du petit castor, 2008 Philippe Calderon

Marcl Štefančič, jr.
MLADINA, št. 52, 23. 12. 2008

zadržan

Bobri.
Ali živali čas dojemajo linearno? Ali imajo take probleme kot ljudje? Še bolje: ali živali svoje življenje dojemajo narativno, saj veste, kot zgodbe, kot pulp fikcije, ki si jih potem pripovedujejo? Beli pramen, kanadski »igrani« dokumentarec, se pretvarja, da živali igrajo. Pa ne da igrajo ljudi, ampak da igrajo živali, da je torej to, kar je med njimi, zgodba. Toda da bi to, kar je med njimi, izgledalo kot zgodba, potrebujejo naratorja - hja, človeški glas, ki pripoveduje in formatira njihovo zgodbo, pač zgodbo o malem bobru, ki ga vodni tok odnese daleč stran, tako da obtiči sam in osamljen, brez staršev, levji kralj, prepuščen svoji iznajdljivosti, obdan s predatorji (volkovi!), ki komaj čakajo, da ga predelajo v kožuh. Ko živali pogleda človek, je to, kar vidi, zgodba - zgodba o odraščanju, strpnosti, multikulturnosti, iskanju doma, ljubezni in odrešitvi. Brez človeškega pogleda - brez naratorja, ki vse skupaj antropomorfizira - bi bil to le boj za obstanek. Nič ni lepšega in bolj spektakularnega od darwinizma.
(Kinodvor)

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcl Štefančič, jr.
MLADINA, št. 52, 23. 12. 2008

zadržan

Bobri.
Ali živali čas dojemajo linearno? Ali imajo take probleme kot ljudje? Še bolje: ali živali svoje življenje dojemajo narativno, saj veste, kot zgodbe, kot pulp fikcije, ki si jih potem pripovedujejo? Beli pramen, kanadski »igrani« dokumentarec, se pretvarja, da živali igrajo. Pa ne da igrajo ljudi, ampak da igrajo živali, da je torej to, kar je med njimi, zgodba. Toda da bi to, kar je med njimi, izgledalo kot zgodba, potrebujejo naratorja - hja, človeški glas, ki pripoveduje in formatira njihovo zgodbo, pač zgodbo o malem bobru, ki ga vodni tok odnese daleč stran, tako da obtiči sam in osamljen, brez staršev, levji kralj, prepuščen svoji iznajdljivosti, obdan s predatorji (volkovi!), ki komaj čakajo, da ga predelajo v kožuh. Ko živali pogleda človek, je to, kar vidi, zgodba - zgodba o odraščanju, strpnosti, multikulturnosti, iskanju doma, ljubezni in odrešitvi. Brez človeškega pogleda - brez naratorja, ki vse skupaj antropomorfizira - bi bil to le boj za obstanek. Nič ni lepšega in bolj spektakularnega od darwinizma.
(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kolumna

Janko Lorenci: Veliki so redki

Taki in drugačni voditelji

V središču

Kultura samozadostnosti

Pozabljamo, da se Janša še kako zaveda, da 95 odstotkov državljank in državljanov vse življenje živi predvsem, če ne celo samo v Sloveniji

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije