DVD / Mona Liza

Neil Jordan Bob Hoskins, Robbie Coltrane, Cathy Tyson

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 1, 8. 1. 2009

/media/www/slike.old/mladina/dvdmonaliza.jpg

 

Bob Hoskins, mali, nepomembni šofer z roba londonskega podzemlja, panično beži, dva gangsterja pa ga divje preganjata, toda ko že mislimo, da bo Hoskins le panično, brezglavo in nemočno bežal (kar se v kriminalkah običajno dogaja), se nenadoma obrne, zgrabi voziček, podre zasledovalca in ju potem potolče. Bravo, Bob! Bravo, Neil Jordan! Ta nenadni obrat - ta kršitev žanrske prisile in naših pričakovanj - je seveda namig, da gre morda ves čas zares in da pred nami ni le zgodba kake »kriminalke«, ki jo je prebral Hoskins, zdaj pa jo pripoveduje svojemu prijatelju (Robbie Coltrane), sicer oboževalcu kriminalk. Jordanov film Mona Liza je za DaVincija naredil to, kar je zanj naredila DaVincijeva šifra: zaradi Mona Lize - zgodbe o naivnem, neukem, nerodnem šoferju, ki sreča, ljubi in rešuje fatalno call-girl (Cathy Tyson) - je začel vse zanimati DaVinci, nič manj pa tudi Nat King Cole, čigar štikel o osamljeni dami z mističnim nasmehom je po mnogih letih spet postal hit. Vprašanje, ki si ga zastavlja Nat King Cole (»Si živa, si resnična, Mona Liza, ali pa si le hladna, osamljena ljubka umetnina?«), so si tedaj zastavljali tudi gledalci: je to, kar gledamo, res ali le del šoferjeve bujne, s kriminalkami okužene domišljije? Tu je ključ: ko šofer potem išče fatalkino prijateljico, 15-letno prostitutko, ki jo je vzelo podzemlje, je videti kot Taksist, ki je bil, kot veste, prav tako fantazist.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 1, 8. 1. 2009

/media/www/slike.old/mladina/dvdmonaliza.jpg

 

Bob Hoskins, mali, nepomembni šofer z roba londonskega podzemlja, panično beži, dva gangsterja pa ga divje preganjata, toda ko že mislimo, da bo Hoskins le panično, brezglavo in nemočno bežal (kar se v kriminalkah običajno dogaja), se nenadoma obrne, zgrabi voziček, podre zasledovalca in ju potem potolče. Bravo, Bob! Bravo, Neil Jordan! Ta nenadni obrat - ta kršitev žanrske prisile in naših pričakovanj - je seveda namig, da gre morda ves čas zares in da pred nami ni le zgodba kake »kriminalke«, ki jo je prebral Hoskins, zdaj pa jo pripoveduje svojemu prijatelju (Robbie Coltrane), sicer oboževalcu kriminalk. Jordanov film Mona Liza je za DaVincija naredil to, kar je zanj naredila DaVincijeva šifra: zaradi Mona Lize - zgodbe o naivnem, neukem, nerodnem šoferju, ki sreča, ljubi in rešuje fatalno call-girl (Cathy Tyson) - je začel vse zanimati DaVinci, nič manj pa tudi Nat King Cole, čigar štikel o osamljeni dami z mističnim nasmehom je po mnogih letih spet postal hit. Vprašanje, ki si ga zastavlja Nat King Cole (»Si živa, si resnična, Mona Liza, ali pa si le hladna, osamljena ljubka umetnina?«), so si tedaj zastavljali tudi gledalci: je to, kar gledamo, res ali le del šoferjeve bujne, s kriminalkami okužene domišljije? Tu je ključ: ko šofer potem išče fatalkino prijateljico, 15-letno prostitutko, ki jo je vzelo podzemlje, je videti kot Taksist, ki je bil, kot veste, prav tako fantazist.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi