15. 1. 2009 | Mladina 2
Up svobode
Zakaj bo inavguracija Baracka Obame spravno opravičilo vsem Bushevim žrtvam in zakaj je vsa pričakovanja že izpolnil
Mural v New Yorku
© Igor Škafar
V torek, 20. januarja, bo Barack Obama prisegel kot 44. ameriški predsednik in obenem kot prvi temnopolti ameriški predsednik. Prisegel naj bi s polnim imenom, kot Barack Hussein Obama. Vsaj tako so rekli. A ko smo deset dni prej gledali generalko, je njegov dubler, »President-elect Obama«, 26-letni narednik Derrick Brooks, ki je tako dobil svojih warholskih »15 minut slave«, prisegel kot Barack H. Obama. Kar je presenetilo le redke. Mnogi so namreč napovedovali, da se bo Obama na inavguraciji svojemu srednjemu imenu Hussein raje izognil.
Kot radi poudarjajo konservativci, zveni ime Hussein preveč neameriško, celo protiameriško - zadnjega Husseina so ne nazadnje obesili v Iraku! Plus: konservativni, prorepublikanski, antiliberalni komentatorji so med predvolilno kampanjo zelo radi poudarjali Obamovo srednje ime, Hussein, ali natančneje, zelo radi so ga izgovarjali s polnim imenom - Barack Hussein Obama. S čimer so hoteli običajno poudariti, da Obama ni pravi Američan in da je v resnici prikriti musliman, magari islamistični infiltriranec, »mandžurski kandidat«.
Ameriška desnica je pač naredila vse, da bi njegovo ime kompromitirala, odtujila, islamizirala, deamerikanizirala. Razlog več, da zdaj, tik pred inavguracijo, stalno poudarja, da Obama gotovo ne bo prisegel kot Barack Hussein Obama, češ da na tak slavnostni, zgodovinski dan ne bo hotel vznemirjati in polarizirati Amerike. V resnici si je desnica želela prav to: da Obama ne bi prisegel kot Barack Hussein Obama. Ne brez razloga. Desnica je v tem videla priložnost za nadaljevanje svoje ofenzive: glejte, kakšen je - svoje pravo ime skriva! Vidite, sram ga je svojih korenin! Nekaj nam prikriva! Da ga ni slučajno sram tudi tega, da je Američan? S tem bi desnica izpolnila svojo veliko prerokbo: da je Obama lažni Američan.
Problem je kakopak v tem, da je Obama že decembra napovedal, da bo prisegel kot Barack Hussein Obama. Po eni strani zato, ker so s svojimi polnimi imeni prisegli tudi prejšnji ameriški predsedniki, po drugi strani pa zato, da bi popravil ameriški imidž v svetu, da bi Ameriki - predvsem na Bližnjem vzhodu - vrnil katastrofalno izgubljeni in pogubljeni ugled. Kaj torej? So hoteli z generalko le zmesti desnico? Je bil ta »Barack H. Obama« petting pred orgazmičnim, katarzičnim »Barackom Husseinom Obamo«, ki bo izgovorjen na inavguraciji? Je bil »Barack H. Obama« le generalka za »Baracka Husseina Obamo«? Le sondiranje terena? No, če bo Obama v torek vendarle prisegel kot Barack Hussein Obama, kar je zelo verjetno, bo imelo to precej večji naboj, kot ga lahko nese in prebavi desnica. Samo pomislite: če bo Obama prisegel kot Barack Hussein Obama, bo tisti »Hussein« zazvenel kot skrivno, katarzično opravičilo vsem tistim, ki so padli med ameriško invazijo na Irak, vsem tistim, ki so padli med ameriško okupacijo Iraka, vsem tistim, ki so bili mučeni v Abu Grajbu in Guantanamu.
Obama bo lahko literarno, multietnično, multinacionalno, geopolitično bogastvo svojega imena izkoristil za to, da bo skrivaj storil tisto, česar javno morda ne bo mogel nikoli storiti - opravičil se bo Iračanom, Bližnjemu vzhodu in muslimanom širom po svetu. In svet je pripravljen na to sporočilo. Bush je Ameriko tako zblamiral, da jo lahko odreši le črnec. Inavguracija Baracka Husseina Obame bo spravna slovesnost - morda največja tajna spravna slovesnost vseh časov. Obama bo skrivaj pomežiknil svetu in muslimanom, upajoč, da bodo razumeli, kaj hoče reči - in da bodo to razumeli tudi kasneje, ne glede na to, kaj bo počel. Vsakič, ko ga bodo pogledali, bodo vedeli, kaj v resnici misli, pa četudi tega ne bo rekel. Barack Obama je trademark - Barack Hussein Obama pa je zamolčana zgodovina Amerike, njen talilni lonec. Ali bolje rečeno: v imenu Barack Hussein Obama so spravljena vsa protislovja in vse napetosti sodobne Amerike. To, kar bo zamolčal, bo imelo večji učinek kot to, kar bo rekel. Ta svet je preveč nor in preveč kompliciran, da bi ameriški predsednik lahko povedal, kaj v resnici misli. In čuti. To, da bo Obama »oklican« ob molitvi karizmatičnega, kontroverznega, konservativnega, kreacionističnega pastorja Ricka Warrena, ki je proti istospolnim porokam, ki je homoseksualnost primerjal s pedofilijo in incestom, abortus pa s holokavstom, je navidez alarmantno, toda de facto Obami in njegovemu »tajnemu« sporočilu nudi dobro kritje - hja, ob sebi potrebuje »pravega Američana«, da njegovo skrivno opravičilo žrtvam Busheve Amerike ne bi bilo preveč očitno in šokantno. Sporočilo (pastor Warren), ki tvega, da bo skrilo »pravo« sporočilo (opravičilo), pa je obenem razlog, zakaj Obama ni le remiks Martina Lutherja Kinga in Johna F. Kennedyja, ampak precej bolj spominja na Humphreyja Bogarta - v Casablanci. Saj veste: »Of all the gin joints, in all the towns, in all the world, she walks into mine.« Naj vam pojasnim, zakaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.